Franja

vráten¹ (-tna -o) adj. anat. del collo, cervicale; giugulare:
vratna vretenca vertebre cervicali
vratna žila vena giugulare, carotide
vratni jermen sottogola
vratni obesek medaglia
hist. vratni ščitnik gorgiera

zdrkávati (-am) | zdŕkniti (-em) imperf., perf.

1. scivolare, sdrucciolare, slittare:
jermen pogosto zdrkava la cinghia di trasmissione slitta spesso
kaplje zdrkavajo po šipi le gocce sdrucciolano sul vetro

2. pren. (znižati se) cadere, calare:
cene nekaterih izdelkov so občutno zdrknile i prezzi di taluni prodotti sono calati sensibilmente

3. pren. cadere, sprofondare; ridursi:
zdrkniti v nezavest cadere svenuti, svenire
zdrkniti v spanec sprofondare nel sonno

4. med. scivolare fuori, erniare, prolassare, lussare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda mu je zdrknila z jezika la parola gli sfuggì di bocca
pogled mu je zdrknil na poslušalce sorvolò con lo sguardo gli acoltatori
sonce je zdrknilo za goro il sole è calato dietro i monti
dogodek mu je zdrknil iz spomina l'avvenimento gli era sfuggito dalla memoria
glava mu je zdrknila na prsi la testa gli si afflosciò sul petto
zdrkniti skozi stranska vrata squagliarsela per una porta secondaria
zdrkniti v copate, v hlače infilarsi le pantofole, i pantaloni
zdrkniti mimo sfrecciare davanti

ἀγκύλη, ἡ (ῠ) ("skrivljeno, upognjeno", ἀγκών) 1. tetiva (na loku); zanka, jermen. 2. debela ladjina vrv. 3. uho vesla. 4. sulica, kopje.

βοεύς, έως, ὁ (βοῦς) ep. jermen iz volovske kože.

δεσμός, ὁ, pl. δεσμοί in δεσμά 1. vez, vezilo, zveza, vrv, konopec, povodec, jermen, opletek, vozel, žrebelj; pl. prepletek, nakit v laseh. 2. pl. spone, okovi, jetništvo, ječa.

δι-αγκυλόομαι med. (ἀγκύλη) zgrabim kopje za usnjato petljo (jermen, ki je na težišču kopja pritrjen); διηγκυλωμένος pripravljen na met (lučanje).

ζυγό-δεσμον, τό (ζυγόν, δεσμός) ep. (usnjat) jermen, gož.

ἱμᾱ́ς, άντος, ὁ [Et. kor. sāi, si, lat. saeta, ščetina, nem. Saite, strslov. sětь, vrvica, konopec. – dat. pl. ἱμᾶσι in ἱμάντεσσι] jermen; pl. jermenje, vajeti, vojke, uzde; vrv, konopec; jermen pri postelji (ki je držal posteljnino), bič NT; jermen na čevljih, pri čeladi, pri vratih, pri svedru, jermenje rokoborcev; Afroditin pas.

λέπαδνον, τό (λέπω) nav. pl. ep. dega, jermen (s katerim se je privezal jarem pod vratom vozne živine); jarem, telege.

μεσ-άγκυλον, τό (ἀγκύλη) kopje, ki je imelo na sredi pritrjen jermen.

ὁλκός, ὁ (ἕλκω) 1. jermen, uzda, vrv. 2. a) brazda, tir za ladjo; b) ladjedelnica; c) valjar, vzdigalo, stroj, s katerim so dvigali ladje iz vode na suho.

ὀχεύς, έως, ὁ (ἔχω) ep. 1. držaj, šlemov jermen (s katerim je bil šlem pritrjen na glavo). 2. zapona (na pasu). 3. zapah (na vratih), zatik.

ῥῡτήρ¹, ῆρος, ὁ (ἐρύω) ep. poet. kdor vleče: 1. βιοῦ napenjalec (loka), strelec. 2. jermen, vrv, bič, uzda; pl. ojnice, vajeti, vojke, ἀπὸ ῥυτῆρος brez uzde (pustivši uzdo).

σκυτάλη, ἡ 1. palica, gorjača, bet. 2. okrogla palica, okrog katere so ovili jermen z napisanim sporočilom; brati je mogel le, kdor je imel enako palico, okrog katere je ovil poslani mu popisani jermen; tajno sporočilo.

σκῦτος, ους, τό [Et. sqeu-t- iz kor. sqeu-, pokriti; lat. ob-scurus (pokrit, temen), nem. Scheuer (stvn. skūra), Schuh (stvn. scuoh)] 1. koža, usnje, jermen. 2. pl. bič.

τελαμών, ῶνος, ὁ ep. ion. poet. 1. oprta(vnica), jermen, na katerem so nosili ščit ali meč, naramnica. 2. obveza, preveza (iz platna).

τροπός, ὁ (τρέπω) jermen, s katerim je bilo pritrjeno veslo na veslarsko klop.

передаточный predajen, oddajen, posredovalen;
передаточный ремeнь transmisijski jermen, gonilni jermen;
передаточная надпись prenos (menice)

передача f predaja, oddaja, prenos; sporočilo; tolmačenje (misli drugih); (teh.) transmisija; prestava (pri kolesu);
передача движений pogon;
ремённая передача pogon na jermen;
передача по радио radijska oddaja

стремяной stremenski;
то (zast.) konjar;
с ремень stremenjak (jermen)