Franja

predélati remanier, transformer, refaire à neuf, reconstruire, raccommoder, retaper; retoucher, refondre

predelati knjigo retoucher à un livre (ali à un ouvrage)
predelati surovino transformer une matière première
predelana izdaja édition ženski spol refondue

predélati rehacer ; (za film, za oder) adaptar ; (knjigo) refundir

predelana izdaja edición f refundida

preglédan examined; inspected; reviewed; revised

druga izdaja je bila skrbno preglédana the second edition has been carefully revised

preglédan (-a -o) adj. controllato, esaminato, riveduto:
biblio. pregledana in popravljena izdaja edizione riveduta e corretta

préjšnji precedent; former, earlier, prior; antecedent

préjšnja izdaja earlier (ali previous) edition
préjšnji primer precedent
préjšnji dan the day before, (on) the previous (ali preceding) day
préjšnji dogodek precedent
brez préjšnje napovedi without previous notice

princeps [prɛ̃sɛps] adjectif

édition féminin princeps prva izdaja (knjige)

principe

A) m (f -essa)

1. knez, vladar (tudi ekst.)

2. princ:
principe consorte princ soprog
principe della chiesa cerkveni knez, kardinal
principe ereditario prestolonaslednik
principe azzurro princ iz sanj

3. prvi, najodličnejši:
il principe degli apostoli Sv. Peter
principe del foro veliki odvetnik

B) agg.
edizione principe prva izdaja (zlasti izdaja iz 15.-16. stoletja)

príncipe

edición príncipe prva izdaja kakega starega pisca

pripráviti priprávljati to prepare, to make (ali to get) ready, to keep (ali to have) ready; to arrange; (hrano) to cook, to dress, to season

pripráviti, priprávljati koga do česa to induce someone to do something, to prevail upon someone
pripravite vozovnice! have your tickets ready, please!
pripravili so me ob ves moj denar pogovorno they did me out of all my money
pripravil sem ga do tega, da se je pomiril I got him to be quiet
pripráviti, priprávljati se to make oneself ready, to get ready, to prepare (za for)
pripráviti, priprávljati se do tega, da kaj storimo to bring oneself to do something
pripráviti, priprávljati se za izpit to prepare for an examination
pripravlja se nova izdaja te knjige a new edition of this book is in preparation
nisem se mogel pripráviti, priprávljati do tega, da bi šel na operacijo I could not decide whether to have the operation, I could not make up my mind to undergo the operation
nekaj se pripravlja (figurativno) something is afoot

priročnik samostalnik
(publikacija) ▸ kézikönyv, segédkönyv

privatn|i (-a, -o) Privat- (šola die Privatschule, maša die Privatmesse, pot der Privatweg, zbirka die Privatsammlung, soba das Privatzimmer, klinika die Privatklinik, lastnina das Privateigentum, posest der Privatbesitz, izdaja der Privatdruck, detektiv der Privatdetektiv, docent der Privatdozent, jezik die Privatsprache, naslov die Privatadresse, pacient der Privatpatient, pouk der Privatunterricht, zavarovanje die Privatversicherung)

prōmus 3 (prōmere) „k izdajanju (in odpravljanju shranjenega) sodeč“, izdajen, shramben, shranjevalen, skladiščen: cella Tert. shramba za zalogo, spravišče, skladišče, zalóžnica, spravnica. Subst.

1. prōmus -ī, m „izdajatelj zalog(e)“, veliki shrambar (skladiščnik, spraviščnik), veliki hranar in kletar, kuharski mojster (ki hrani ter izdaja jestvine in pijače): Varr., Pl., Ci. fr. ap. Col., H., Col., Aus.; metaf. varuh, čuvaj, čuvar: librorum Ap., ego meo sum promus pectori Pl.

2. prōma -ae, f shramba za zalogo, spravišče, skladišče, zalóžnica, spravnica: Tert.

3. prōmum -ī, n = proma -ae, f: Tert.

prtljága luggage, ZDA baggage

z vso prtljágo (z vsem svojim) bag and baggage
ročna prtljága hand luggage, small luggage, ZDA light baggage
prekotežna prtljága excess luggage
vagon za prtljágo luggage van, ZDA baggage car
mreža, polica za prtljágo (v vagonu) luggage rack
prostor za prtljágo v letalu luggage compartment
omarica za prtljágo na postaji luggage locker
shramba za prtljágo (na postaji) left-luggage office, cloakroom
sprejem prtljáge reception of luggage
izdaja prtljáge luggage; return of ZDA baggage delivery
pregled prtljáge examination of luggage
nosač prtljáge porter, ZDA baggage man; ZDA pogovorno baggage smasher, redcap
težka prtljága heavy luggage
oddati prtljágo to have one's luggage registered, to get one's luggage booked, to check in one's luggage, to hand in one's luggage
zavarovanje prtljáge luggage insurance

pŕvi (the) first; (vodilni) leading; foremost; (glavni) head, front; (najboljši) prime, top, topmost; (pri, sosednji) nearest, adjoining, next-door; (odličen) eminent

pŕvega marca on the first of March
pŕve dni v mesecu early in the month
pŕvi dan v mesecu the first of the month
na pŕvem mestu in the first place, first and foremost; at first
na pŕvi pogled at first sight
pŕva izvedba, predstava gledališče first night, première
pŕvi učenec (v šoli) top pupil, top boy
pŕvi govor poslanca v parlamentu an M.P.'s maiden speech
pŕva pomoč first aid
pŕvi prišlek the first comer
pŕvo potovanje ladje maiden voyage (ali trip)
pŕvi polet maiden flight
pŕvi (sadni) plodovi first fruits pl, firstlings pl
pŕva izdaja (knjige ipd.) first edition
pŕvi poskus first attempt
pŕvi človek the first man
pŕvi razred (v šoli) first form
pŕvi vzpon (na goro) first ascent, first climbing
Karl I Charles the First
pŕvih šest strani the first six pages
ob pŕvi priliki, priložnosti at the first opportunity
s pŕvo (obratno) pošto (odgovor) by return of post
v pŕvem nadstropju on the first floor
biti pŕvi (voditi) to have the lead
iti (kot) pŕvi to lead the way, to take the lead
kupiti iz pŕve roke to buy firsthand
potovati v pŕvem razredu to travel first
priti med pŕvimi to arrive among the first
kdor pŕvi pride, pŕvi melje (figurativno) first come, first served
imeti pŕvi govor (v parlamentu) to make one's maiden speech
nuditi pŕvo pomoč to render first aid

pŕvi (-a -o)

A) numer.

1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1^o:
prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
prvi razred prima classe
otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
1. maj 1^o maggio
Filip I. Filippo I

2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

3. (najboljši) primo:
voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
blago prve vrste merce di prima qualità

4. (najpomembnejši, glavni) primo:
prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

5. (na najnižji stopnji) primo:
prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

6. (ki se šele začenja) primo:
astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

7. (sprednji) anteriore:
prvo kolo ruota anteriore
prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubogati na prvo besedo ubbidire subito
imeti prvo besedo avere la parola decisiva
pren. blago iz prve roke merce di prima mano
pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
tisk. prva izdaja edizione principe
gastr. prva jed primo (piatto)
film. prva klapa partenza
rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1^o grado
med. prva pomoč pronto soccorso
prva povojna leta il primo dopoguerra
muz. prva violina primo violino
šah. prva deska primo giocatore
šport. prva liga I divisione, serie A
polit. Prva internacionala I Internazionale
(prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
prvi znaki pleše calvizie incipiente
film. prvi plan primo piano
muz. prvi glas il tono più alto
pren. prvi korak primo passo
delati prve korake muovere i primi passi
prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
prvi mož (države, občine) il primo cittadino
časn. prvi članek capocronaca
gost. prvi kuhar capocuoco
navt. prvi mornar nostromo
rel. prvi mučenec protomartire
prvi nastop debutto
lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
navt. prvi strojnik capomacchina
muz. prvi takti spunto
navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
pren. prvi začetki vagito, vagiti
prvi znak avvisaglia
na prvi pogled a prima vista
v prvem trenutku in un primo tempo
van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
fiziol. prvo mesečno perilo menarca
šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
prvo nadstropje primo piano; piano nobile
anat. prvo vratno vretence atlante

B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
prvi v razredu il primo della classe
prvi med enakimi primus inter pares
denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
voziti v prvi (prestavi) guidare in prima

publikacija samostalnik
1. (objavljeno besedilo) ▸ kiadvány, publikáció Publikacija je natisnjena v nakladi 5.000 izvodov. ▸ 5.000 példányban kinyomtatott publikáció.

2. (objava besedila) ▸ publikáció, publikálás, megjelentetésMinistrstvo tudi finančno podpira publikacijo številnih didaktičnih gradiv. ▸ A minisztérium pénzügyileg is támogatja számos módszertani anyag publikálását.Rowlingova bo namreč pričala na sodišču, da bi preprečila publikacijo neuradne enciklopedije. ▸ Rowling ugyanis majd bíróság előtt tanúskodik, hogy megakadályozza a nem hivatalos enciklopédia megjelentetését.

purgato agg. čist; prečiščen:
edizione purgata prečiščena izdaja

qualifier [kalifje] verbe transitif označiti, imenovati, oceniti, kvalificirati, dati sposobnost, usposobiti

qualifier de crime označiti kot zločin
il me qualifia d'imposteur rekel je, da sem goljuf
se qualifier (sport) kvalificirati se, uspešno opraviti kvalifikacijske tekme; izkazati se sposobnega
il se qualifie d'avocat izdaja se za odvetnika

que (iz indoev.*qu̯e, ki spada k pronominalnemu deblu *qu̯o [prim. qui], prvotno „kakor“; prim. skr. ca, gr. τε, frig. κε, faliskiško cue, venetsko ke, got. -h [v ni-h = lat. ne-que, ne-c], osk. nep, nip, neip = lat. neque = umbr. neip, nep), naslonka in, pa, ter. Prvotno edini vezalni veznik (conj. copulativa), zato v uradnem slogu vedno pogosto rabljen; v ne-c in ac po sinkopi okrajšan iz ne-que, ut-que

1. raba: que veže pojme ali misli v medsebojno odvisno celoto, npr.: senatus populusque Romanus Ci. idr. = vsa zakonodajna oblast v Rimu, Iuppiter ceterique immortales Ci., ius vitae necisque C., ius fasque S., T. človeško in božje pravo, terra marique Pl., Ci., S. idr.; aliteracijska rekla: domi duellique L., ferro flamināque Ci., L., V., locus lautiaque L. stanovanje in oskrba, armis animisque L., bonum, faustum, felix fortunatumque Ci., longe lateque C., Ci., L. Tako tudi pri stavkih: Aristides in contionem venit dixitque perutile esse consilium Ci.; zato stoji que poseb., da priklepajoč zadnjo misel zaključuje prejšnjo poved: male pugnatum est et Ianiculum hostes occupavere obsessaque urbs foret, ni … L. Tako pogosto sklepajoč iz prehajajoče povedi, zlasti ob koncu dokazovanja = in zato, in torej, in zategadelj, in zaradi (izza) tega: legatus multos annos in exercitu Caesaris fuerat summamque scientiam rei militaris habere existimabatur C., cumque … Ci. in ker torej (tedaj). Pristavlja misel v pojasnilo: C., S. idr., minus quam ad Ticinum fefellit missisque Numidis Romanos turbasset, nisi … L. in sicer bi bil … Zaključuje s čim podobnim: Ci., duos flamines adiecit, Marti unum, alterum Quirino virginesque Vestae legit L. in takisto; ali z različnim: dives miserque H. in vendar, in pri (vsem) tem, uri virgis ferroque necari H. ali; pogosto nam. ve, poseb. za veznikom aut: Lyciam Xānthique fluenta V., aut pelago Danaum insidias … praecipitare iubent subiectisque urere flamis, aut terebrare … V. Za nikalno mislijo zaključuje que z nasprotjem: non nobis solum nati sumus ornatūsque nostri partem patria vindicat Ci. (poudarjeni) in = (in) temveč, marveč, ampak, tako tudi: non prodidit monuitque N., non temere movendam rem tantam expectandosque ex Hispaniā legatos censebant L. Que zaključuje splošno misel in jo pritika posebnemu primeru: Suet., Achaiam omnemque Graeciam Ci. ali largitiones temeritatisque invitamenta L. = in sploh; v govorni figuri stopnjevanja (gr. κλῖμαξ, gradatio) ob zadnjem zaključujočem členu = in celo: uxores habent deni duodenique inter se communes C., ter quaterque V. ali celo; que poseb. poudarja besedo, na katero se navezuje oz. naslanja: Iovi disque ago gratias Pl. Jupitru ali mar vsem bogovom. —

Opomba:
a) que za multi (pauci, unus) se ne sloveni: multa graviaque vulnera mnoge hude rane, multae ingentesque insulae mnogi velikanski otoki, unus angustusque aditus en ozek dohod.
b) -que v govorni figuri ἑ`ν διὰ δυοῖν; npr.: tenebrae vinculaque temna ječa, temnica, proditio ignaviaque malodušna izdaja, legibus paremur oboedimusque sino brezpogojno pokorni, triumphus meritus debitusque več kot zaslužen triumf, ingenue aperteque popolnoma neprikrito, kar naravnost.

2. mesto v stavku:
a) sredi stavka se que priveša prvi besedi pridruženega dela: summam copiam facultatemque dicendi Ci.
b) pri lastnih imenih le predimku (praenomen, ki je pravo ime): praeter te Publiumque Clodium Ci., Cnaeusque Pompeius Ci.
c) prepozicijam pri anafori: sine scuto sineque ferro Ci., eum per amicitiam perque rem publicam obsecrat S.; tako pogosto pri enkratnem ex: recte exque re publica Ci., exque eo tempore Ci.
d) sicer šele besedi, ki je zvezana s praep.: ex quibusque rebus Ci., in foroque N., sub occasum solis C., ad otiumque Ci.
e) svobodneje pri pesnikih in N.: aque Chao densos divom numerabat amores V., pacis mediusque belli H. (nam. pacis bellique medius), ut cantūs referatque ludos H. (nam. ut cantūs ludosque referat), terrā dum sequitur mari Tib. (nam. terrā marique dum sequitur), adque regem, deque eis rebus, proque pristinā amicitiā N.

3. podvojitev: que … que (prim. ἀνδρῶν τε ϑεῶν τε Hom.) in tudi, tako … kakor, kakor … tako tudi, nekaj (nekoliko) … nekaj (nekoliko), deloma … deloma, in … in, i … i. V prozi le
a) kadar je prvi člen pron.: meque meumque regnum S., seque remque publicam S.
b) pri dvojnem relativnem stavku: quique Romae quique in exercitu erant L., figurae quaeque in sensibus quaeque in verbis sunt Q.; pesn. pod nobeno omejitvijo: liminaque laurusque V., sideraque ventique nocent O., petimusque damus H. Tudi que … que … que (celo štirikrat in še večkrat): Ter., regnaque tristia divasque mortalesque turbas H., gaesaque latratorque Cydon tectumque focique Sil., tectumque laremque armaque Amyclaeumque canem Cressamque pharetram V.; nam. drugega que pogosto et, ac (atque): accipioque et volo Ter., hastaque et gladius S., seque et oppidum S., seque ac liberos T., uterque opibusque atque honoribus perviguere T.; redko et … que: et singulis universisque L.

Opomba: V arzi je pogosto dolg: Noemonaque Prytaninque (po: Νοήμονά τε Πρύτανίν τε Hom.) V., Faunique Satyrique O., liminaque laurusque V.

rank³ [ræŋk] pridevnik (rankly prislov)
obilen, bohoten, razkošen (with z)
(pre)bújen, košat; bujno porastel z, zaraščen; gosto raščen; (o zemlji) ploden, roden, masten; vnet, zažgan, žaltav, žarek; oduren, ostuden, ogaben, zoprn, grob, odbijajoč, smrdljiv; nedostojen, nespodoben, obscen, pohoten, pokvarjen; močan; skrajni; čist(i), očiten, očit, popoln, pravi
domačno slab, hudoben

rank language nespodobno govorjenje
a rank lie debela (gola, očitna) laž
rank nonsense pravi (popoln) nesmisel
rank swindle očitna sleparija, goljufija
rank treason prava (pravcata), očitna izdaja (izdajstvo)