Franja

nìč

A) m inv.

1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla

2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

B) nìč inv. numer.

1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero

2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito

2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla

noseč pridevnik
1. ponavadi v ženskem spolu (o stanju) ▸ terhes, várandós, állapotosNihče ni niti posumil, da je noseča, saj se ji trebušček sploh še ni poznal. ▸ Senki sem gyanította, hogy terhes, hiszen a pocakja még nem is látszott.

2. (o nošenju) ▸ hordozva, cipelveGerardo gre na skedenj in se po petih minutah vrne, noseč v rokah dve škatli. ▸ Gerardo kimegy a csűrbe, majd öt perc múlva két dobozzal a kezében tér vissza.
Spremljal ju je grajski pisar in nekaj oboroženih hlapcev, noseč na ramah dolge sulice. ▸ A várszolga és néhány felfegyverzett szolga kísérte őket, hosszú lándzsákat cipelve a vállukon.
Udeleženci so se na ulice podali ob petju in glasbi, noseč pisane zastave in balone. ▸ A résztvevők énekelve és zenélve, színes zászlókat és lufikat hordozva vonultak az utcára.

novia ženski spol nevesta; novoporočenka

pedir la novia (Am noviar) snubiti dekle

obljúbljati ➞ obljubiti; (dajati upe) to bid fair, to give hope, to show promise (of), to raise expectations, to hold out hopes (of)

dekle obljublja, da bo lepotica the girl shows promise (ali holds out hopes) of becoming a beautiful woman
ne obljubljam si mnogo od tega I do not expect much from it
stvar je veliko obljubljala, pa se je razblinila v nič it was only a flash in the pan

oboževálec (-lca) | -lka (-e) m, f ammiratore (-trice); adoratore (-trice); fan; šalj. spasimante:
dekle ima veliko oboževalcev la ragazza ha molti spasimanti

obsedéti (-ím) perf.

1. restar seduto

2. restare;
dekle je obsedelo la ragazza è rimasta zitella
pren. obsedeti med dvema stoloma tenere un piede in due scarpe, in due staffe

odlíčen (-čna -o) adj.

1. eccellente, perfetto; squisito; extra; scelto; pregiato; prelibato:
odličen kuhar un cuoco eccellente
odlična hrana cibo squisito, prelibato

2. ottimo, abbondante:
odlična kupčija ottimo affare

3. magnifico; bellissimo

4. rinomato; garbato; di riguardo, buono:
odlična vina vini rinomati
mož odličnega vedenja un signore garbatissimo
soba za odlične goste stanza per ospiti di riguardo
dekle iz odlične družine una ragazza di buona famiglia

5. šol. lodevole (voto)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekst., šalj. odličen pevec ugola d'oro
šport. odlična tekma partitona
ekst. odlično vino nettare

odrásel adulte, grand; majeur

odrasli les grandes personnes ženski spol množine
odraslo dekle jeune fille
odrasla oseba personne ženski spol adulte, adulte moški spol, ženski spol

odrásel adulto

odraslo dekle joven f, (buena) moza f, muchacha f casadera
odrasla oseba adulto m, persona f adulta, persona f de (mayor) edad

òpremak -ēmka m: ne znaš ti što sam ja potrošila za kćerin opremak ti ne veš, koliko me je stala bala, ko se je hči možila; ko ne zna šta je curski opremak u tudu kuću, taj se ne zna bogu moliti kdor ne ve, kaj se pravi, če se dekle moži v tujo hišo, ta ne zna moliti

padl|i (-a, -o) gefallen
padli angel ein gefallener Engel
padlo dekle ein gefallenes Mädchen

pahnjen pridevnik
1. (o nastopu ali spremembi situacije) ▸ taszított, döntöttGovedorejci smo pahnjeni v položaj, iz katerega ne vidimo izhoda. ▸ Minket, szarvasmarha-tenyésztőket kilátástalan helyzetbe taszítottak.
Malokdo pa pomisli, da je dekle že od rane mladosti pahnjeno v svet šovbiznisa. ▸ Csak kevesen gondolnak arra, hogy a lányt már fiatalkorában a showbiznisz világába taszították.
Pripovedovalca zgodbe sta otroka, pahnjena v vrtinec vojne. ▸ kontrastivno zanimivo A két elbeszélő a háború forgatagába sodródott gyermek.
Takrat ko zamenjamo bivalno okolje, je naš prebavni sistem pogosto pahnjen iz ustaljenega ritma. ▸ Amikor lakókörnyezetet változtatunk, az emésztőrendszerünk gyakran kizökken a megszokott ritmusból.
Veliki Stalin je bil pahnjen s prestola slave. ▸ A nagy Sztálint letaszították a dicsőség trónjáról.

2. (o fizičnem premiku) ▸ letaszított, lelökött
Pahnjena na oblazinjeni sedež se je zastrmela v presenečenega starca. ▸ kontrastivno zanimivo Párnázott ülésbe huppanva a meglepődött öregemberre bámult.
Zanesljivo vem, da je bil Kenneth pahnjen s terase! ▸ Biztosan tudom, hogy Kenneth-t lelökték az erkélyről.

pallidus 3 (pallēre)

1. bled: ora buxo pallidiora O., stellae pallidissimae Plin., nomine in Hectoreo pallida semper eram O. ali palida sedi O. bleda od strahu, pallidus in aliqua Pr., O. bled od ljubezni (do dekleta), smrtno (silno) zaljubljen (v dekle); poseb. o podzemskih stvareh: turba Tib., Ditis regna Lucan.

2. pesn. rumen, olivast, oliven, olivnat, zelenkast (gr. χλωρός): hospes inaurata pallidior statua Cat.

3. meton. (act.) bledeč (od glag. blediti), beleč (od glag. beliti), bledost (bledico), skrbi povzročajoč, pekleč: mors H., cura Mart., aconita Lucan., vina (sc. venenis mixta) Pr.

4. metaf.
a) plesniv: ficus fit pallidior Varr.
b) nakazen, skažen, iznakažen, ostuden, grd: immundo pallida mitra situ Pr., pallida viscera tetra tincta notis Lucan.

pàpuča ž (t. papuč, perz.)
1. copata: obući -e obuti copate; biti pod -om biti pod copato, biti slepo pokoren ženi; rana papuča, kasni svatovi muhasto dekle se težko omoži
2. cokla: kočiti točak -om
3. stopnica pri vstopu v avto, vlak

paríški Parisian

paríško deklè Parisian girl

pedir [-i-] (po)želeti, zahtevati, prositi; beračiti; moliti; naročiti (blago); vprašati po; potegovati se za

pedir a zahtevati od, prositi, obrniti se na
pedir agua, pedir de beber prositi za vodo
pedir cuenta (a) zahtevati obračun (od)
pedir de nuevo, volver a pedir zopet naročiti
pedir en justicia tožiti, pozvati pred sodišče
pedir en matrimonio, pedir la mano (de) prositi za roko, (za)snubiti (dekle)
pedir un favor (a) prositi za uslugo
pedir géneros naročiti blago
pedir gracia prositi za milost
pedir (la) hora vprašati, koliko je ura
pedir informes (de) poizvedovati (o)
pedir mucho zahteven biti; predražiti (blago)
pedir la palabra prositi za besedo
pedir por Dios beračiti
pedir (dinero) prestado (denar) si izposoditi (a od)
se lo pido prosim Vas za to
le pido perdón prosim Vas oproščenja
a pedir de boca po želji, kot srce poželi
un plato que no hay más que pedir sijajna jed

Perinthos (in Perinthus) -ī, f (Πέρινϑος) Perínt, mesto v Trakiji ob Propontidi (kasneje imenovano Heraclea, danes Eregli), kolonija otoka Samos: L., Mel. Od tod adj. Perinthius 3 perínt(ij)ski, subst. Perinthia -ae, f Períntijka, Perínčanka = „Dekle iz Perinta“, naslov Menandrove komedije: Menander fecit Andriam et Perinthiam Ter., in Andriam ex Perinthia fatetur transtulisse atque usum pro suis Ter.

period¹ [píəriəd] samostalnik
perioda, doba, obdobje, razdobje (v katerem se kaj redno ponavlja); rok, doba, čas
geologija geološka doba (glacial period ledena doba)
astronomija čas poti planeta (okoli sonca)
pedagoško šolska ura, ura predavanja
matematika ponavljajoča se skupina številk v decimalnem ulomku, interval
glasba osemtaktna perioda
množina, medicina čišča
slovnica pika, veliki stavek; konec
množina retoričen jezik

period of validity rok veljavnosti
pravno period of appeal prizivni rok
fotografija period of exposure čas osvetlitve
medicina period of incubation inkubacijska doba
period of office službena doba
for a period za nekaj časa
for a period of za dobo...
a girl of the period sodobno, moderno dekle
to put a period to postaviti piko na i, dokončati
the period epoha
a long period of time dolgo šasa

personne¹ [pɛrsɔn] féminin oseba, osebnost; človek; moški, ženska; figuré figura, postava

en personne osebno, sam; poosebljen
il est la bonté en personne on je poosebljena dobrota, sama dobrota ga je
sans acception de personne(s) neglede na osebo
content de sa personne samovšečen, samoljuben
grande personne velika, odrasla oseba
jeune personne (mlado) dekle
personne civile, morale, juridique pravna oseba
personne déplacé preseljenec
personne physique fizična oseba
personne publique človek javnega življenja
aimer sa personne imeti rad komodnost, udobje
s'assurer de la personne de quelqu'un aretirati, prijeti koga
être bien fait de sa personne biti čedne postave
être bonne personne biti dobrodušen
exposer sa personne tvegati svoje življenje
payer de sa personne izkazati se pravega moža, ne se bati truda, nevarnosti
répondre de la personne de quelqu'un jamčiti za koga

petītor -ōris, m (petere) „tisti, ki se poganja za čim, tisti, ki stremi za čim“

1. prosilec, prositelj, stremljivec za čim: Front., famae Lucan.; occ. potegovalec za kako službo (funkcijo), kandidat, konkurent, prosilec, pretendent: Scipio Africanus ap. Macr., Suet., consulatūs Ci., descendit in campum petitor H.

2. tožnik, tožitelj (v zasebnih in civilnih zadevah: prim. petītiō II., 3.): Q., Plin. iun., Icti., quis erat petitor, quis reus, quis iudex? Ci.

3. prosilec za kako dekle, snubec, snubač: Sen. fr., Ap., Cod. Th. Ambr.