Franja

žénski (-a -o) adj.

1. di, da donna, femminile; donnesco, muliebre:
ženski potomci discendenti femminili
ženski spolni organi genitali femminili
ženske bolezni malattie femminili
ženski glas voce femminile, muliebre
obl. ženski klobuk cappellino, cappello da signora
ženska ura orologio da donna
ženski samostan convento femminile
ženski poklic professione femminile
ženska revija rivista per donne

2. (ki se pripisuje ženskam) femminile; muliebre:
ženska radovednost, zvijačnost curiosità, astuzia femminile
ženska lepota bellezza femminile, muliebre
agr., hist. sejati na ženski dan seminare di mercoledì o di sabato
gibanje za žensko emancipacijo movimento per la liberazione della donna
hiši so potrebne pridne ženske roke la casa ha bisogno di una donna, di una massaia
ženska ročna dela lavori femminili
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. ženska spolna celica cellula sessuale femminile
biol. ženska spolna žleza ghiandola sessuale femminile
bot. ženski cvet fiore femminile
bot. ženska rastlina pianta femminile
kozm. ženski parfum profumo femminile
lingv. ženska sklanjatev declinazione dei nomi femminili
lingv. ženski spol genere femminile
lit. ženska cezura cesura femminile
ženska rima rima femminile, piana
muz. ženski zbor coro femminile
um. (ženski) model modella
obl. ženska bluza camicetta
obl. ženska domača halja grembiule, andrienne
obl. ženske spodnjice mutandine, culottes
obl. ženski jopič casacca
ženska torbica borsetta; sacchetto, secchiello; busta
ženski polškorenjček polacca
ženski slamnik pamela
anat. žensko spolovilo vulva; vulg. fica, bernarda
šport. žensko plavanje il femminile di nuoto

žveplén sulphuric; sulphurous, sulphureous; sulphur

žvepléni cvet flowers pl of sulphur
žvepléne barve of a sulphurous colour, of the colour of sulphur
žvepléna kislina sulphuric acid
žvepléno mleko milk of sulphur
žveplén izvir, vrelec sulphur spring
žvepléna ruda sulphur ore
žveplén rudnik sulphur mine
žvepléna spojina sulphur compound
sol žvepléne kisline sulphate, ZDA sulfate
žvepléna kopel sulphur bath
žvepléno barvilo (barva) sulphur dye (colour)
žveplén vonj smell of sulphur (ali arhaično brimstone), sulphurous odour
žvepléno rumen sulphur yellow
tovarna žvepléne kisline sulphuric acid plant

žveplén qui contient du soufre, sulfureux, sulfurifère, soufré, riche en soufre, sulfurique

žvepleni cvet (kemija) fleurs ženski spol množine de soufre, soufre sublimé
žveplena kislina acide moški spol sulfurique
žvepleni vrelec source sulfureuse
žveplena voda eau sulfurée

žveplén (-a -o) adj. kem. di zolfo, allo zolfo; sulfureo, solforico, solfifero, solforato:
žveplene toplice bagni sulfurei
žveplena barva color zolfo
žveplena kislina acido solforico
žepleni cvet zolfo sublimato
žvepleni nanosi depositi solfiferi
žvepleno milo sapone allo zolfo
farm. žvepleni puder cipria allo zolfo

žveplén sulfuroso

žvepleni cvet (kem) flor f de azufre; azufre m sublimado
žveplena kislina ácido m sulfúrico
žveplena kopel baño m sulfuroso
zdravilišče z žveplenimi kopelmi aguas f pl sulfurosas
žveplena voda agua f sulfurada
žvepleni vrelec (manantial m de) aguas f pl sulfurosas

žvêplov (-a -o) adj. kem. solforico, di zolfo:
žveplov prah polvere di zolfo
žveplove spojine composti di zolfo
kem. žveplova kislina acido solforico
min. žveplov cvet zolfo sublimato, fiore di zolfo
kem. žveplov dioksid anidride solforosa

ἀκμή, ἡ (ἀκίς) 1. ost, ostrina, konec; ἐπὶ ξυροῦ ἀκμῆς na ostrini britve v odločilnem trenutku; ποδῶν ἀκμαί prsti nog, noge; ἀμφιδέξιοι ἀκμαί prsti obeh rok, obe roki. 2. najlepši cvet, cvet, vrhunec, vrhunec razvitka, cvetoča doba ἥβης; πρὶν τὸν σῖτον ἐν ἀκμῇ εἶναι preden je žito dozorelo; θέρους najtoplejši čas leta, χειμῶνος najhujša zima; πληρώματος cvet, jedro, ἀκμὴν ἔχω, ἐν ἀκμῇ εἰμί sem v cvetu, na vrhuncu razvitka, dosežem višek. 3. ugoden, primeren čas za (ἔργων, ἕδρας, λόγων, γάμων, μάχης), ἐπ' αὐτὴν τὴν ἀκμὴν ἥκει prišlo je do odločilnega trenutka.

ἀνθέμιον, τό ἄνθεμον (ἄνθος) cvetlica, cvet, ἀνθέμια ἐστιγμένος s cvetličnimi liki (okraski) tetoviran; poet. ἄνθεμον χρυσοῦ najdragocenejše zlato.

ἄνθος, ους, τό cvetlica, cvet; pren. sijaj, nakit, cvet vojske; μανίας višek blaznosti.

ἐπί-λεκτος 2 (ἐπι-λέγω) od-, izbran, ugleden, imeniten, spoštovan; οἱ ἐπίλεκτοι izbrana vojska, cvet vojakov.

ἥβη, ἡ [Et. iz jēgwā] 1. dorastlost, mladeniška leta, mladost(na doba), mladostna moč, mladostni cvet. 2. a) krepka moška doba; b) začetek vojaške službe; c) mladostna norost, nespamet. 3. pers. Ἥβη boginja mladosti.

θαλία, ἡ, ion. -ίη, ἡ (θάλλω) cvet; pren. cvetoče razmere, velika sreča, radost, obilnost, vesela pojedina (slavnost).

καλλί-βοτρυς 2, gen. -υος, poet. krasen kot grozd, v prekrasnih grozdih (narcis, ki ima kakor grozdje lep cvet).

μέτρον, τό [Et. iz med-tro-m, gl. μέδο-μαι] 1. a) mera, merilo, merska posoda, merska palica; pl. mere in uteži Her. 6, 127; b) pravična mera, ἐκ μέτρου na mero NT; c) pren. merilo, vodilo, pravec. 2. vse, kar se meri, pot, prostor, obseg, kraj, ὅρμου = v pravo pristanišče; dolgost κελεύθου, cvet ἥβης, πίστεως popolna vera NT. 3. mera v stihih, metrum, ἐν μέτρῳ v vezani besedi, v stihih, ἄνευ μέτρου v nevezani besedi, v prozi.

ὄφελος, τό [Et. iz ὀ + φελο sad, prebitek] 1. korist, dobiček, ὄφελος γίγνομαί τινι sem komu v korist, koristim komu, οὐδὲν ὄφελός ἐστί τινος nič ne koristi, nobene koristi ni od česa, τί ὄφελος kaj koristi? kaj pomaga? NT. 2. jedro, cvet vojščakov τοῦ στρατεύματος.

ὥρα, ἡ, ion. ὥρη [Et. iz jώρα, slov. jar, jaro žito; nem. Jahr (stvn. jār), heuer (iz hiu jāru), lat. hornus, letošnji (iz hōjōrinos)] vsak po naravnih zakonih določen čas, doba: 1. (τοῦ ἐνιαυτοῦ) doba, letni čas, posebno: ugodni letni čas, ὥρᾳ ἔτους spomladi, poleti, ὥρα χειμῶνος zima; pl. letni časi, leto, περὶ δ' ἔτραπον ὧραι leta so se obrnila, leto se je iznova začelo, περιτελλομέναις ὥραις v teku let, εἰς ὥρας v naslednjem letu. 2. ὧραι a) pri Her. tudi: podnebje, klima, vreme; b) žetev, poljski pridelki. 3. čas, doba, dnevni čas, dan, ura, trenotek, ugoden čas, τῇ ὥρᾳ tekom časa, ἐν τῇ ὥρῃ o pravem času, ἀεὶ εἰς ὥρας vedno o pravem času, t. j. ob času žetve, ὥρα (ἐστί) čas je. 4. človeška doba; pos. cvet življenja, mladost, čas cvetočih let, mladeniška lepota, zrelost, οἱ ἐν ὥρᾳ mladeniči. 5. Ὧραι person. hčerke Zevsa in Temide, boginje letnih časov.

загораться, загореться vnemati se, vneti se; zarde(va)ti;
дом загорелся hiša se je vnela;
глаза загорелись oči so zažarele;
загореться как маков цвет zardeti kakor mak;

защитный zaščiten, obramben;
защитный цвет varovalna barva

канареечный kanarčji;
к. цвет rumena barva

спирт m špirit;
винный с. vinski cvet, čisti alkohol;
нашатырный с. amonijak