Franja

póln full; (napolnjen) filled, replete; (nabit, natrpan) crammed, filled to capacity, full up, chockfull; (obilen) abundant, abounding, plentiful; (popoln, cel) whole, entire, complete

pólno prislov fully
do roba pólna čaša brimful glass (ali bumper)
pólna luna full moon
pólna jadra swelling (ali billowing) sails pl
pólna košara (škatla, žlica, čoln) a basketful (a boxful, a spoonful, a boatful)
pólna vsota the entire sum
póln ljudi full of people, crowded
do vrha póln brim-full
pólne tri ure three good hours
póln voz a cartload
s pólno paro (figurativno) at full blast
s pólno hitrostjo (at) full speed
v pólnem diru at full gallop
v pólni vrednosti at full value
s pólno pravico justly; with perfect justice
póln predsodkov prejudiced, partial, biased, arhaično prepossessed
póln veselja in high spirits, exuberant
v pólnem pomenu besede in the full sense of the word
pólno upravičen fully authorized (ali entitled)
pólno zaposlen fully employed
pólna zaposlitev full-time job, (za vse) full employment
pólno zasedeno! (v hotelu) (we are) full up!, fully booked
v knjigi je pólno napak the book is rife (ali abounds) with errors
lokal je bil pólno nabit the place was crowded (crammed full)
da bo mera pólna let us have full measure, pogovorno let's have no short measure
da bi bila nesreča pólna to make things worse
drevje je pólno the trees are laden with fruit
sod je tri četrti póln the barrel is three quarters full
na ulici je bilo pólno ljudi there was a big crowd in the street
igrati pred polno hišo gledališče to play to a full (ali a capacity) house
trajati dve pólni minuti (tri pólna leta) to last two full minutes (three whole years)
do zadnjega kotička póln full (ali filled) to capacity
delati s pólno paro to work to capacity

póln lleno (de) ; (napihnjen) henchido ; fig pleno (de)

do roba poln colmado; (natlačen) atestado, abarrotado (de); repleto; (zaseden) completo
polna luna luna f llena
poln zavisti lleno de envidia
polna obremenitev plena carga f
polna hiša (gledališče, kino) llenazo m
polna zaposlitev ocupación f total
nabito poln ljudi atestado de gente
polnih 10 dni diez días justos
polnih 20 let veinte años cumplidos
s polnimi jadri a toda vela
pri polni zavesti con todo el conocimiento
s polno hitrostjo a toda velocidad
s polno pravico con perfecto derecho
v polnem pomenu besede en toda la extensión de la palabra
biti v polneem razcvetu estar en plena floración
gledališče je bilo polno el teatro estaba completamente lleno (ali atestado ali abarrotado de público)
bíti polne ure dar la hora
mera je polna la medida está llena
plačati polno vozno ceno pagar billete entero

polovíca half, pl halves; moiety

na polovíco by halves
polovíca zneska half the amount
boljša polovíca (figurativno, žena) one's better half
za polovíco dražji half as dear again
za polovíco predolg too long by half
za polovíco preveč too much by half
polovíca od njih je bilo ranjenih half of them were wounded
izgubil je več kot polovíco svojega premoženja he lost more than half his fortune
dobiti že polovíco, opraviti že pol dela (figurativno) to win half the battle
za polovíco zmanjšati takso to halve the tax
zrezati na polovíce to cut in half

pomóč help, aid, assistance, (v sili) succour; (denarna) subvention, bounty, subsidy, support, standby; (olajšanje) relief; (lek) remedy, cure

brez pomóči helpless
na pomóč! help! help!
klic na pomóč cry for help
klic za hitro, nujno pomóč v sili emergency call
garnitura, oprema za prvo pomóč first aid kit
s pomóčjo by the help of, by means of, by dint of, by (ali with) the aid of, by the agency of
z božjo pomóčjo with God's help
temu ni pomóči there's nothing to be done about it, there's no help for it, it cannot be remedied (ali helped)
zanj ni več pomóči he is past help
klicati na pomóč to shout (ali to call) for help, to call for assistance
nuditi pomóč komu to offer help to someone
nuditi prvo pomóč na postaji prve pomóči to give first aid at the dressing station (ali first-aid post)
ponuditi svojo pomóč to offer one's aid
hoditi s pomóčjo palice to walk with the aid (ali help) of a stick
iti komu na pomóč to go to someone's help
to mi ni bilo v nobeno pomóč it was no help to me
poslati pomóč žrtvam potresa to send relief to the victims of an earthquake
priti komu na pomóč to come to someone's rescue (ali aid, assistance)
priskočil mi je na pomóč he ran (ali came) to my help (ali to my assistance)
prositi za pomóč to ask for help
napraviti kaj brez tuje pomóči to do something off one's own bat
obrniti se na koga za pomóč to turn for aid (ali help) to someone, to resort to someone
vsa zdravniška pomóč ga ni mogla rešiti all the resources of medical skill could not save him
ne vem si (več) pomóči I am at my wits' end, I am in a quandary (ali a dilemma, a rare fix), pogovorno I'm up the creek, I'm up a gum tree

pomóč (-í) f

1. aiuto, soccorso; appoggio, supporto, sostegno; manforte; knjiž. ausilio:
prositi za pomoč chiedere, invocare aiuto
pohiteti na pomoč correre in aiuto
biti v pomoč essere di aiuto
nuditi pomoč porgere aiuto
odreči pomoč (pri prometni nesreči) omettere soccorso

2. (kar se da komu, da pride iz neugodnega položaja) aiuto, appoggio, soccorso, assistenza:
prizadetim prebivalcem poslati pomoč inviare aiuti, soccorsi alla popolazione disastrata
nuditi pomoč ranjencem prestare assistenza ai feriti
denarna pomoč sussidio
moralna pomoč aiuto, appoggio morale
pomoč v hrani, obleki, šotorih aiuti in viveri, vestiario, tende
zimska pomoč soccorso invernale
voj. pomoč (dodatna vojaška enota) rinforzi

3. med.
prva pomoč pronto soccorso
medicinska prva pomoč (reparto) pronto soccorso
omarica za prvo pomoč armadietto di pronto soccorso, armadietto farmaceutico
obvezilo za prvo pomoč medicazione di urgenza

4. s pomočjo con l'aiuto, con l'ausilio, con la scorta di qcn., di qcs.:
pisati s pomočjo slovarja scrivere con l'ausilio di un dizionario
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tu ni pomoči niente da fare
druge pomoči ni bilo non c'era altra soluzione
pravna pomoč assistenza legale
kreditna pomoč (olajšava) agevolazione di credito
pomoč v desetinah milijard gospodarstvu dežel tretjega sveta un'iniezione di decine di miliardi all'economia del Terzo Mondo
PREGOVORI:
komur moč, temu pomoč chi ha il potere di prendere, presto gli è dato

poosébljen (-a -o) adj. personificato, impersonato; fatto persona:
dekle je bilo poosebljena ljubkost la fanciulla era la grazia in persona
vnuk je poosebljeni ded il nipote è il nonno in persona, in carne e ossa, il nonno sputato
deček je poosebljeni Buda il fanciullo è l'incarnazione di Budda

poskusi|ti¹ (-m) poskušati versuchen; (etwas) zu tun suchen; probieren, ausprobieren
poskusiti srečo sein Heil versuchen (mit), einen Versuch machen mit, es versuchen mit/bei
treba bi bilo poskusi ti es käme auf den Versuch an

posláti (póšljem) | pošíljati (-am) perf., imperf.

1. mandare, inviare, spedire:
poslati brzojavko, pismo spedire un telegramma, una lettera
poslati pomoč ponesrečencem inviare soccorsi ai sinistrati

2. mandare:
poslati ven mandare, cacciare fuori
poslati otroke v šolo mandare i figli a scuola
poslati po koga mandare a chiamare qcn.
poslati po zdravnika mandare per il medico, far venire il medico, chiamare il medico
šport. pren. poslati silovito bombo v gol tirare, sparare a rete
poslati komu kroglo v glavo sparare a uno, ucciderlo
pren. poslati koga k hudiču mandare qcn. al diavolo
poslati na trg nov izdelek lanciare sul mercato un nuovo prodotto
pren. njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
evf. poslati, pošiljati pred puške condannare alla fucilazione; pren. condannare a morte, mandare incontro a una morte sicura
poslati sporočilo v eter mandare un radiomessaggio
žarg. pren. poslati učenca v klop dare un insufficiente
pren. poslati v zrak (razstreliti) minare, far esplodere
industrija pošilja v zrak velike količine strupenih plinov gli impianti industriali inquinano l'aria con grandi quantitativi di gas tossici
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non può entrare, manda una vecchia

posta|ti¹ (-nem) postajati werden:
postati domač/glasen/ jasno/grob/nasilen/neprijeten/neveljaven/nezvest/ očiten/plešast/ponižen/pozoren/tradicionalen heimisch/laut/klar/massiv/gewalttätig/unangenehm/ ungültig/untreu/deutlich/kahl/kleinlaut/aufmerksam/zur Tradition werden, za barve :
postati bel/črn/ rdeč/ zelen weiß/schwarz/rot/grün werden
postati jasno komu jemandem [klarwerden] klar werden
bekommen:
postati lačen/ žejen Hunger/Durst bekommen
z glagoli, izpeljanimi iz pridevnika, samostalnika: postati trd sich verhärten
krhek verspröden
sajast verrußen
tog erstarren
živahnejši sich beleben
medicina gangrenozen gangräneszieren
lepljiv verkleistern
mlahav erschlaffen
moten (sich) eintrüben
posveten verweltlichen
razglašen sich verstimmen
medicina sklerotičen verkalken
slum verslumen
zahodnjaški verwestlichen
zamaščen verfetten
zanemarjen verlottern
tudi s pasivom: postati prehoden leitend gemacht werden
postati običajen sich einbürgern
postati žrtev česa auf der Strecke bleiben, (einer Sache/jemandem) zum Opfer fallen
postati nepotreben sich erübrigen
postati osovražen sich [verhaßt] verhasst machen
postati brezobličen aus der Fasson geraten
postati hripav od govorjenja/kričanja/kašljanja sich heiser reden/ schreien/husten
postati zločest medicina einen bösartigen Charakter annehmen, krebsig entarten
postati moderen aufkommen, in Mode kommen
postati navada zur Gewohnheit werden, einreißen
postati predmet govoric ins Gerede kommen
postati slabo komu (jemandem) schlecht werden (es ist mir schlecht geworden)
postati paničen in Panik geraten
religija ki je meso postal [fleischgeworden] Fleisch geworden
nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito die Sonne bringt es an den Tag!

postlán (-a -o) adj. rifatto (il letto):
pren. v življenju mu ni bilo z rožicami postlano in vita non ha dormito in un letto di rose

posúmiti (-im) perf. ➞ sumiti

1. sospettare, nutrire sospetti

2. pren. dubitare; ekst. diffidare, non fidarsi di

3. posumiti na pensare a:
ker ga ni bilo, so posumili na nesrečo siccome non tornava a casa, si pensò a un incidente

posúti to strew; to sprinkle, to scatter all over

posúti s praškom to powder
posúti s peskom to sand
posúti z gramozom to gravel
nebo je bilo posúto z zvezdami the sky was studded with stars

poškodován damaged; hurt, injured

resno poškodován seriously hurt
pet oseb je bilo poškodovanih five persons were injured
hiša je bila močno poškodována the house was badly damaged

potopíti noyer, plonger, immerger ; (ladjo) couler à fond, submerger

potopiti se plonger, se noyer, (s')enfoncer, s'immerger; (ladja) couler (bas, à fond), sombrer, aller au fond, périr, s'engloutir, s'abîmer dans les flots; figurativno faire le plongeon
potopiti ladjo envoyer un navire par le fond, couler un navire
potopiti se v vodo faire un plongeon
ladja se je potopila z vsem, kar je bilo na njej le navire a péri corps et biens
podmornica se hitro potopi le sous-marin s'immerge rapidement

potrátno adv. lussuosamente, nel lusso; in modo dissipatore; (v povedni rabi)
potratno bi bilo kupovati tako drage stvari sarebbe un lusso, sarebbe uno spreco (di soldi) comprare cose tanto care

potreb|en¹ [é] (-na, -no) nötig, notwendig, erforderlich, neobhodno: unumgänglich notwendig, unverzichtbar, [unerläßlich] unerlässlich, unabdingbar; skrb, pozornost ipd.: erforderlich, geboten; življenjsko lebensnotwendig
potreben pogoj eine notwendige Bedingung
za kaj potreben čas/denar/delo der -aufwand ( Zeitaufwand, Geldaufwand, Arbeitsaufwand)
der -bedarf (kisik Sauerstoffbedarf, prostor Raumbedarf, zrak Luftbedarf, moč Leistungsbedarf)
biti potreben notwendig sein, benötigt werden, čas, delo, denar: aufgewendet werden müssen
ali je bilo to potrebno? hat das sein müssen?
če bo potrebno wenn nötig, bei Bedarf, erforderlichenfalls
ukreniti vse potrebno Vorkehrungen treffen, alles Nötige veranlassen
ni potrebno, da … (er) braucht nicht zu …
za to sta potrebna dva dazu gehören zwei

povédati (povém) perf. dire, raccontare; esprimere; esporre; pronunciare:
povedati ime, novico dire il nome, dire una notizia
povedati svoje mnenje esporre, esprimere il proprio parere
povedati na pamet dire a memoria
povedati nekaj priložnostnih besed pronunziare qualche parola di circostanza
česa ne poveš ma no
pren. to ime mi ne pove nič il nome non mi dice niente, non conosco la persona che porta questo nome
pren. nos mi je povedal sentivo
kaj boš dobrega povedal? cosa racconti di bello?
povedati komu nekaj gorkih strapazzare qcn.
povedati v obraz dire in faccia
povedati komu kaj nazaj ribattere a uno, controbattere qcn.
povedati komu svoje dire a uno ciò che si merita
bilo je, kako bi povedal, malo nerodno la cosa era, come dire, piuttosto imbarazzante
PREGOVORI:
greh se pove, grešnika pa ne si dice il peccato, ma non il peccatore
povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

pozábljen forgotten; lost ali sunk in oblivion; out of mind

dolgo odsoten, kmalu pozábljen long gone, soon forgotten
kar je bilo, naj bo pozábljeno! (figurativno) let sleeping dogs lie!
biti pozábljen to be lost in obscurity

pràv bien, à propos, très

prav! bon!
prav ali ne prav à tort ou à raison
prav dati komu donner raison à quelqu'un
prav dobro très bien
prav gotovo bien sûr, sans contredit
prav mu je il l'a bien mérité, cela devait lui arriver, c'est bien fait pour lui, familiarno il ne l'a pas volé
prav nič pas du tout, pas le moins du monde
prav nocoj ce soir même
prav praviš tu dis vrai
prav rad avec plaisir
prav tako de même, idem
prav tako kot aussi bien que
bo že prav tako ce doit être cela, familiarno il y a du vrai là-dedans
pravzaprav à vrai dire, à proprement parler
prav zato précisément pour cela
prav zdaj juste maintenant
imeti prav avoir raison, être dans le vrai, être dans son droit
ne imeti prav avoir tort
prihajati ravno prav arriver fort à propos, venir (ali tomber) à point
zdeti se prav juger bon
če prav pomislim en le considérant bien
če sem prav slišal si j'ai bien entendu
kot je prav comme de raison
ta obleka mu je prav ce costume lui va bien
to bi mi bilo prav cela ferait mon affaire
to mi je prav cela me convient
to pride ravno prav ça tombe à propos (ali à pic, à point)

pràv

A) adv.

1. bene, correttamente:
tako bo vse prav così va bene
meni je prav per me va bene

2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

4. (v medmetni rabi) bene, be':
prav, pa pojdem be', andiamo
prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
si končal? Prav hai finito? Bene

5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
ne razumeti prav nič non capire un'acca

6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
prav nobeden nessunissimo
prav počasi lemme lemme pog.
prav rad volentieri
prav tako altresì, idem lat.
prav tam ibidem
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
prav ti je! ti sta bene!
ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
če se prav spominjam ... se ben ricordo...
prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

B) pràv m inv. ragione:
biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
dati prav komu dare ragione a qcn.
imeti prav aver ragione; essere nel giusto
prav ima, da ha ragione di, fa bene a
nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto