-
petoprstnik moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika das Fingerkraut (beli Weißes Fingerkraut, Braunejev Zwerg-Fingerkraut, Clusijev Tauern-Fingerkraut, Crantzov Zottiges, gosji Gänse-Fingerkraut, jalovi Erdbeer-Fingerkraut, močvirski das Blutauge, norveški Norwegisches, peščeni Sand-Fingerkraut, plazeči Kriechendes, pokončni Hohes, predalpski [Stengel] Stängel-Fingerkraut, pritlični Zackenhaariges, sedmerolistni Dunkles, skalni Felsen-Fingerkraut, snežni Schnee-Fingerkraut, srebrni Silber-Fingerkraut, viseči Graues, zlati Gold-Fingerkraut, rdečekorenični (srčna moč) die Blutwurz, grmasti Strauch-Fingerkraut, nepalski Rotes Fingerkraut)
-
pikestaff [páiksta:f] samostalnik
drog kopja; izletniška palica z železno konico
figurativno as plain as a pikestaff jasno ko beli dan
-
pinot [ó] moški spol (-a …) der Pinot
beli pinot der Weißburgunder
-
plain1 [pléin] pridevnik (plainly prislov)
preprost, enostaven, navaden; brez okraskov, preprost (soba itd.); nevzorčast, enobarven (blago); črno-bel (fotografija, risba); nemikaven, neprivlačen, neuglajen (obraz, dekle); jasen, razumljiv, nedvoumen, brez ovinkov (pogovor), očiten, razločen; nerazredčen (alkohol); odkrit, pošten; srednji, nepomemben, povprečen
metalurgija nelegiran (npr. jeklo); raven, plosk (dežela)
figurativno gol, čist (nesmisel)
plain clothes civilna obleka
plain cooking domača kuhinja
plain card navadna karta (razen kralja, dame in fanta)
plain fare domača hrana
as plain as plain can be; ali as plain as the nose on one's face; ali plain as a pikestaff; ali as plain as point jasno kot beli dan
plain dealer poštenjak, odkrit človek
plain dealing odkritost, iskrenost, pošteno trgovanje
plain knitting gladko pletenje (same desne)
in plain English; ali in plain language brez ovinkov, naravnost (povedati)
plain living preprost način življenja
plain paper nečrtan papir
plain sewing bela vezenina, šivanje belega perila
plain speaking odkrito govorjenje
plain truth čista resnica
to be plain with naravnost komu povedati
-
platano m bot. vzhodni platan (Platanus orientalis)
platano falso, platano selvatico (negundo) beli javor (Acer negundo)
-
plavalec samostalnik1. (kdor plava) ▸
úszóvrhunski plavalec ▸ élvonalbeli úszó
obetaven plavalec ▸ ígéretes úszó
izkušen plavalec ▸ tapasztalt úszó
dosežek plavalcev ▸ úszók eredménye
uspeh plavalcev ▸ úszósikerek
Povezane iztočnice: daljinski plavalec, maratonski plavalec, sinhroni plavalec, ultramaratonski plavalec2. (žival, ki plava) ▸
úszódober plavalec ▸ jó úszó
Beli medvedi so dobri plavalci in se v vodi prav dobro počutijo. ▸ A jegesmedvék jó úszók és a vízben kifejezetten jól érzik magukat.
-
pojalnik moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika die Sommerwurz (beli Quendel-Sommerwurz, bršljanov Efeu-Sommerwurz, češminov Hain-Sommerwurz, košeničičev Ginster-Sommerwurz, razrasli Ästige Sommerwurz, der Hanftod, vrednikov Gamander-Sommerwurz, mali Kleine, nežni Schlanke)
-
polarn|i (-a, -o) geografija, živalstvo, zoologija, matematika Polar- (dan der Polartag, led das Polareis, sij das Polarlicht, fronta die Polarfront, noč die Polarnacht, os die Polarachse, zračne mase množina die Polarluft, podnebje das Polarklima, področje die Polarzone, das Polargebiet, živalstvo, zoologija brezovček der Polar-Birkenzeisig, galeb die Polar-Möwe, krastača die Polarkröte)
| ➞ → arktični, beli, severni, snežni
-
polarni medved stalna zveza
zoologija Ursus maritimus (medved) ▸ jegesmedve
Sopomenke: beli medved, severni medved
-
pop|el(j) moški spol (-l[j]a …) rastlinstvo, botanika
beli popel(j) (slez) der Eibisch
divji pop (slezenovec) Wilde Käsepappel
-
pōpulus2 -ī, f (verjetno iz *pōppolo-; prim. lit. túopa, nem. Pappel) bot. tôpol gen. topôla m, tôpol gen. topóli f, topôla gen. topôle f, jágned gen. jágneda m, jágned gen. jágnedi f, Herkulu posvečeno drevo: Pl., Plin., populus Alcidae gratissima V., populus alba H. snežni topol, beli topol, nigra O., V. črni topol; kolekt. p. multa Plin.
Opomba: Kot masc.: populi albi Veg.
-
porrāceus 3 (porrum)
1. porov, lukov: folia Plin.
2. porast (lukast), poru (luku) podoben, porove (lukove) barve: bolbinen Graeci vocant herbam porraceis foliis, rubicundo bulbo Plin., folia ima (sc. cyperi) porraceis exiliora, in cacumine minuta, inter quae semen est Plin., optimum (sc. viscum) quod sine cortice quodque levissimum, extra fulvum, intus porraceum Plin., eumitren Beli gemmam, sanctissimi deorum sui, Assyrii observant, porracei coloris Plin., heliotropium nascitur in Aethiopia, Africa, Cypro, porraceo colore Plin., morochthos, colore porracea, lacte sudat Plin.
-
prêmog (-a) m carbone, carbon fossile:
kopati, pridobivati premog scavare, estrarre il carbone
nahajališče premoga giacimento di carbone
rudnik premoga miniera di carbone
gretje na premog riscaldamento a carbone
zaboj za premog cassetta del carbone
pren. beli premog (vodna moč) carbon bianco
črni, lesni, rjavi premog antracite, carbone di legna, lignite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
geol. alohtoni premog carbone alloctono
metal. koksanje premoga cokefazione
-
prêmog hulla f ; carbón m de piedra
rjavi premog lignito m
beli premog hulla blanca
založiti se s premogom (o ladji) carbonear
Evropska Skupnost za premog in jeklo Comunidad f Europea del Carbón y del Acero (krajšava: C. E. C. A.)
-
prō-vehō -ere -vēxī -vectum (prō in vehere)
I. act.
1. naprej (od)peljati, naprej voziti, naprej spraviti (spravljati), odpeljati, odvesti (odvajati), odpeljati, odvoziti (odvažati): Pl., Lucr. idr., aliquem longius Cu., saxa navis provehit Plin. iun., in Hispaniā alvos apum mulis provehunt Plin.; pren.: vitam in altum Lucr. na odprto (globoko) morje nevarnosti.
2. metaf.
a) (predaleč) (za)peljati, zanesti (zanašati): Sen. ph. idr., vestra benignitas provexit orationem meam Ci., Sulpicium longius quam voluit popularis aura provexit Ci., haec spes provexit, ut decurrerent L., epulantium comitas provexit omnes ad largius vinum Cu. k obilnejšemu uživanju vina, da so obilneje uživali vino.
b) (pri)peljati do česa, kam, pospešiti (pospeševati): vim temperatam di provehunt in maius H.; occ. pospešiti (pospeševati), (po)višati (poviševati), povzdigniti (povzdigovati): Plin. iun., Iust., Vell., Suet., Front. idr., ecquo te tua virtus provexisset? Ci., aliquem ad summos honores L., dignitatem a Domitiano longius provectam T.; z dvojnim acc.: Aur. idr., aliquem provehere militiae rectorem Amm. —
II. pass. dep.
1. naprej se peljati, naprej se pomakniti (pomikati), odriniti (odrivati), (od)peljati se, (od)pluti, (od)jadrati: Plin. idr., provehimur portu V. iz pristan(išč)a, cum classe freto Siciliae provehi C., huc provecti V., naves provectae in altum, naves provectae a terra C.; pren.: ipsa sibi imbecillitas indulget in altumque provehitur imprudens Ci.; occ. odjahati, odjezditi: paullum ab suis equo provectus L.
2. metaf.
a) dalje (naprej, predaleč) iti, zaiti, dati (pustiti) se zapeljati (zanesti): longius in amicitiā provehi Ci. pot v prijateljstvu še nekoliko (skupaj) nadaljevati, sentio me longius provectum quam … Ci., studio rusticarum rerum provectus sum Ci., largitione, ambitu eo usque corruptionis provectus est, ut … T., in maledicta provehi L., quid ultra provehor? V. kaj še dalje (še naprej) govorim?
b) (časovno) naprej se pomakniti (pomikati): provectus aetate N. ali annis L. prileten, v visoki starosti, longius aetate provectus Ci. = provectior aetate Iul. Val. ali senectute Arn. že bolj v letih, virgo provectior Sen. ph. priletnejša (naspr. puella), sim provectior Nestore Aus., postquam provecta iam senectus T. v visoki starosti, ko se je bil postaral, provecta nox erat T. bilo je že pozno v noč, provecto die Ap. ko je bil že beli dan, ko je bilo že sredi belega dne, provectum est (sc. bellum) T. se je zavlekla.
c) napredovati, povzpeti se, dokopati se do vrha: ut in eo provehatur, ne ultra nostra provehantur Q., e gregariis ad summa militiae provectus T., Agrippinae gratiā provectus T.
-
quatre [katr] adjectif štiri
se mettre par quatre uvrstiti se po štiri
jouer à quatre mains igrati štiriročno
exposé aux quatre vents izpostavljen vetru z vseh strani
à quatre pas d'ici nekaj korakov od tod, čisto blizu
quatre à quatre prestopajočpo štiri stopnice
boire, manger comme quatre piti, jesti za štiri
clair comme deux et deux font quatre jasno ko beli dan
se mettre en quatre (pour) vse sile napeti, raztrgati se (za)
se renir à quatre s težavo se obvladati
entre quatre yeux med štirimi očmi
être tiré à quatre épingles biti zelo skrbno oblečen
fendre, couper un cheveu en quatre dlako cepiti
n'y pas aller par quatre chemins iti naravnost proti cilju
marcher à quatre pattes iti, plaziti se po vseh štirih
un de ces quatre matins nekega dne
faire le diable à quatre peklenski trušč delati
quatre barré četverec (čoln) s krmarjem
quatre sans barreur četverec brez krmarja
Henri quatre Henrik IV.
chapitre quatre četrto poglavje
faire les quatre cents coups razsipno, potratno živeti
-
repuh moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika die Pestwurz (navadni Gemeine, beli Weiße, snežnobeli Alpen-Pestwurz)
-
Rhēsus -ī, m (Ῥῆσος) Rézos (Rézus), tračanski kralj, ki je prišel na pomoč Trojancem. Ker po prerokbi Troje ne bi bilo mogoče zavzeti, če bi Rezovi beli konji zaužili trojansko travo in vodo, sta se Diomed in Odisej takoj prvo noč po njegovem prihodu priplazila v njegov tabor, mu ugrabila konje in ga usmrtila: Ci., O., V.
-
ribez moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika (grozdičje) die Johannisbeere (beli Weiße, rdeči Rote, črni Schwarze, zlati die Goldtraube); avstrijsko: die Ribisel
grm ribeza der Johannisbeerstrauch
-
ribez samostalnik1. Ribes (grm) ▸
ribiszke, ribizligrm ribeza ▸ ribiszkebokor
jagode ribeza ▸ ribiszkebogyó
grmički ribeza ▸ ribiszkebokrok
nasad ribeza ▸ ribiszkeültetvény
listi ribeza ▸ ribizlilevél
sorta ribeza ▸ ribiszkefajta
obrezati ribez ▸ ribizlit megmetsz
Povezane iztočnice: beli ribez, okrasni ribez, rdeči ribez, črni ribez2. (plod) ▸
ribiszke, ribizlisok ribeza ▸ ribiszkelé
sok iz ribeza ▸ ribiszkelé
okus ribeza ▸ ribiszkeíz
obiranje ribeza ▸ ribiszkeszüret
svež ribez ▸ friss ribizli
marmelada iz ribeza ▸ ribizlilekvár
Povezane iztočnice: beli ribez, rdeči ribez, črni ribez