Franja

ménjati (-am) | menjávati (-am)

A) perf., imperf.

1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari

2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto

3.
menjati bivališče cambiare domicilio
menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro

4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
menjati pogovor, temo cambiare il discorso
avt. menjati prestavo cambiare la marcia
fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
šah. menjati figure scambiare le figure

5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio

B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.

1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione

2. variare, cambiare; voltarsi

meno

A) avv.

1. manj:
più o meno več ali manj, približno
di meno manj
parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
quanto meno vsaj
senza meno nedvomno, brez nadaljnjega

2. ne:
dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne

3.
meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
meno che niente sploh nič
meno che mai še manj, sploh ne

4.
meno male (che) k sreči

5.
venir meno zmanjkati:
è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
venir meno alla parola data ne držati besede
venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja

6.
essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši

7.
fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
fare a meno di fumare odreči se kajenju
non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati

8. (pri odštevanju) manj, minus:
nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)

B) cong.
a meno che, a meno di razen če:
non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo

C) prep. razen:
il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka

Č) agg. invar.

1. manjši:
ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko

2. manj (številčno ali količinsko):
meno chiacchiere! manj besedi!

3. manj (v eliptičnih izrazih):
in men che non si dica v trenutku, zelo hitro

D) m invar.

1. najmanj:
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
dal più al meno približno

2. manjšina:
gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj

merci¹ [mɛrsi] masculin zahvala (de, pour za); interjection hvala!

merci de votre cadenu hvala (vam) za vaše darilo
merci beaucoup, bien! hvala lepa!
Dieu merci! hvala Bogu!
grand merci! najlepša hvala!
mille mercis! tisočkrat hvala!
dis merci à ta mère zahvali se materi!
dites-lui un grand merci de ma part! lepo se mu zahvalite v mojem imenu!

mère¹ [mɛr] adjectif matičen, materinski; féminin mati (tudi figuré, religion); matična zemlja, tla; figuré izvor, vir, vzrok

mère (abeille) matica (pri čebelah)
mère abbesse mati opatinja
mère adoptive adoptivna mati
mère de douleur (religion) žalostna mati božja
mère de famille družinska mati
mère nourrice krušna mati, rednica
mère patrie matična dežela (ki ima drugod kolonije)
belle-mère tašča, mačeha
conte masculin de ma mère l'oie pravljice, izmišljene zgodbe, neumno govoričenje
fête féminin des mères materinski dan
grand-mère stara mati, babica
idée féminin mère osnovna, glavna ideja
langue féminin mère matični jezik
maison féminin mère ustanova, ki ima podružnice
montagne féminin mère gorski sklop
première mère pramati
il l'a rendue mère zanosila je z njim
devenir mère postati mati, zanositi
l'oisiveté est la mère de tous les vices lenoba je mati vseh pregreh

mériti (-im)

A) imperf. ➞ izmeriti, pomeriti

1. tr. misurare:
meriti dolžino, temperaturo misurare la lunghezza, la temperatura
meriti s koraki, na oko misurare in passi, a occhio
(ocenjevati, vrednotiti) valutare, giudicare
meriti čas cronometrare
meriti razdalje s telemetrom telemetrare
ljubezni ne merimo po besedah l'amore non si giudica a parole

2. intr. (imeti določeno dolžino, višino, površino) misurare:
moški meri meter in osemdeset l'uomo misura un metro e ottanta (cm)
sod meri tristo litrov la botte misura trecento litri

3. pren. (gledati, ogledovati) esaminare, osservare:
meril jo je dolgo, sovražno, zaskrbljeno la esaminò a lungo, con sguardo ostile, preoccupato

4. mirare, prendere la mira, puntare (tudi ekst.); aspirare a:
ta pa visoko meri, vendar ne bo uspel costui mira in alto ma non ce la farà

5. pren. (hoditi) misurare:
meriti sobo gor in dol misurare la stanza per il lungo e per il largo

6. meriti na accennare, alludere:
na koga je meril s temi besedami? a chi alludeva con quel discorso?
ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. meriti besede, da ne bo kaj narobe misurare le parole a scanso di complicazioni
pren. kar dobro je meril cesto barcollava ubriaco per la strada
pren. žena mu meri vsak korak è sua moglie che porta i calzoni
meriti svoje moči misurarsi, gareggiare

B) mériti se (-im se) imperf. refl.

1. misurarsi, competere

2. gareggiare con

mesó (-á) n

1. (rdeče tkivo živalskega telesa kot hrana) carne:
goveje, svinjsko, telečje meso (carne di) manzo, maiale, vitello
konjsko meso carne equina
kuhano, pečeno meso carne lessa, arrosto
meso na žaru carne ai ferri, grill, grigliata
meso v koščkih spezzatino
meso v omaki potaggio

2. (rjavkasto rdeče tkivo, zlasti mišičje) carne:
krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala la pallottola ha ferito i tessuti muscolari senza danneggiare le ossa

3. pren. (človeško telo) carne:
trgovina s človeškim mesom commercio di carne umana
bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
rel. vstajenje mesa resurrezione della carne

4. ekst. carne, polpa (dei frutti)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. beseda je meso postala il verbo s'è fatto carne
vsak človek je iz mesa tutti siamo fatti di carne
pravica, zakon je postal(a) meso in kri il diritto, la legge è diventata(o) effettiva(o)
ideja mu je prešla v meso in kri l'idea gli è penetrata nel sangue
lik je človek iz mesa in krvi il personaggio è un uomo in carne e ossa
gastr. belo meso carne bianca
med. divje meso carnume

mêsti (mêdem)

A) imperf. confondere

B) mêsti se (mêdem se) imperf. refl.

1. (mešati se) mescolarsi

2. (blesti) farneticare, vaneggiare:
bruha in mede se ji vomita e farnetica

3. nareč. (biti, zadrževati se) pog. trafficare:
kar naprej se mede v kuhinji è sempre lì a trafficare in cucina
pren. kaj se ti mede? ma che hai, le traveggole?
pren. vse to se mu je medlo po glavi tutti questi pensieri gli si accavallavano nella mente

mie² [mi] (= amie) prijateljica, ljubica, srček

ma mie moja ljubica

minévati passer, s'écouler; s'évanouir, s'effacer, disparaître

trpljenje me mineva ma patience est à bout, je suis à bout de patience

minimum [-mɔm] masculin, pluriel -ums, -ima; minimum, najmanjša velikost (teža, mera, znesek, cena, kazen); adjectif, singulier, pluriel -ma (invariable) najmanjši

au minimum najmanj, vsaj
le salaire minimum interprofessionnel garanti (S. M. I. G.) zajamčena minimalna plača v vseb poklicih
avoir le minimum vital imeti eksistenčni minimum, dobivati plačo, ki zadostuje za najnujnejše
faire le minimum de dépenses kar najmanj, minimalno potrošiti
températures féminin pluriel minimums (ali: minima) najnižje temperature

mīrāculum (mīrāclum) -ī, n (mīrārī)

1. čudež, čudo, čudežni dogodek, čudovita (čudežna) prigoda ali prikazen, čudežno delo: Suet., Gell., Amm., adiciunt miracula huic pugnae L., (sc. aper) miraculum magnitudinis L. čudežne velikosti, čudežno velik, puerum tamquam miraculum aspicere Plin. iun., somnia, terrores magicos, miracula (pošasti), sagas, nocturnos lemures portentaque Thessala rides? H., in miracula verti O. ali se transformare V. preobraziti, spremeniti se v čudežne podobe, septem miracula Plin., Val. Max. sedem svetovnih čudes, portenta et miracula philosophorum somniantium Ci. pustolovski in čudni nazori, miraculo esse (alicui) L., Plin., Suet. prevze(ma)ti, presenetiti (presenečati) koga, dignus miraculo Plin., Lact. občudovanja vreden, čudovit.

2. čudnost, čudovitost, vidnost, zbujanje pozornosti: rei, victoriae L.

Opomba: Pesn. sinkop. miracla: Luc.

mīsceō -ēre, mīscuī, mīxtum in (poznolat.) mīstum (indoev. kor. *mei̯k- mešati; prim. skr. mekṣáyati meša, gr. μίσγω, μείγνυμι (tudi μίγνυμι) mešam, aor. ἔμειξα, aor. pass. ἐμίγην, adv. μίγα, μίγδα pomešano, skupno, združeno, μιγάς -άδος zmešan, pomešan, sl. mesiti, mešati = lit. maišýti = let. màsît, stvnem. miscan = nem. mischen) Sklad: miscere aliquid re, tudi (poseb. metaf.) cum re, redko aliquid alicui rei.

1. mešati, pomešati, zmešati (stvari, ki jih je mogoče zopet razstaviti, temperare = mešati stvari, ki se pomešane ne dajo več razstaviti oz. ločiti): Pl., Lucr., Col., Plin., Vulg., vina faece Falerna ali Falerna melle H., pix sulphure mixta S., mixtā cruor harenā V. = cruor harena mixtus S., vina cum Styge miscenda bibas O., sarkast. = umri!, pulvere campus miscetur V. prah zagrinja poljano, prah vzvihrava s polja; metaf. (z)mešati, zmesiti = združiti (združevati): Plin. iun., Vell., iram cum luctu O., falsa veris Ci., gravitatem modestiae Ci., sacra profanis H. za enako imeti, humanis divina L. mešati, gravitate mixtus lepos N., interdum miscentur tristia laetis O., fors et virtus miscentur in unum V., nec vero finis bonorum ex dissimilibus rebus misceri et temperari potest Ci. zmešati in priravnati (prilagoditi), haec ita mixta fuerunt, ut temperata nullo fuerint modo Ci. tako zmešano, da nikakor ni bilo prav urejeno.

2. (z)mešati = spojiti (spajati), zediniti (zedinjati), združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), povez(ov)ati: misceo lacrimis meas cum tuis O., tres legiones in unam T., civitatem nobis L., fletum cruori O., manūs T. podati si desnice, malis bonisque artibus mixtus T. zmes slabih in dobrih lastnosti = inter bona malaque mixtus T., mixto sonantem percutit ore lyram Val. Fl. z vokalno spremljavo, me nemus miscet dis superis H. pridružuje, interea mixtis (pričakovali bi mixtus) lustrabo Maenala nymphis V. pridružen, sanguinem et genus cum aliquo L. po zakonski zvezi, corpus cum aliquā Ci. telesno se združiti (združevati), imeti spolni odnos, mixtum genus V. (o Minotavru) mešanec, pol bik, pol človek, mixta deo mulier V. telesno združena z bogom, toda mixtus matre Sabella V. rojen v mešanem zakonu materi Sabelki; refl. in med.: se miscere viris V. pridružiti se, circa regem miscentur V. zbirajo se okrog kralja, conveniunt Teucri mixtique Sicani V. Tevkri in z njimi Sikani, fors et virtus miscentur in unum V. se združujeta, se povezujeta, m. se alicui O. telesno se (z)družiti s kom, imeti (s kom) spolni odnos; metaf.: alicuius animum cum suo, ut efficiat paene unum ex duobus Ci., curas cum aliquo Sen. ph. deliti s kom; occ. se miscere alicui ali alicui rei družiti se s kom, mešati se, spuščati se v kaj, udeležiti (udeleževati) se česa, biti deležen česa, biti udeležen pri čem: se m. partibus alicuius Vell., se m. hereditati paternae, negotiis Icti.

3. (z)mešati = (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered: cervorum turbam V., miscent se maria V. postaja razburkano, maria caelo ali caelum terramque V. hud vihar vzbuditi; od tod preg.: caelum ac terras m. L. velik hrup zagnati (zaganjati), hudo razgrajati, podobno: quis caelum terris non misceat et mare caelo Iuv.; omnia flammā ferroque m. L. napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), domum gemitu V. tarnati po vsej hiši, moenia miscentur luctu V. žalost se širi po vsem mestu, pacem duello miscuit H. je zamenjal; od tod misceri aliquo ali aliquā re spremeniti (spreminjati), preobraziti (preobražati) se v koga ali kaj: mixtus Enipeo Taenarius deus Pr.; abs.: fallit ubique mixta Venus Stat. Poseb. (v političnem ali nravstvenem pomenu) (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered, vznemiriti (vznemirjati), (raz)rušiti: civitatem Ph., malis contionibus rem publicam Ci., omnia S. vse obrniti na glavo, preobrniti (preobračati), spremeniti (spreminjati), omnia infima summas paria fecit, turbavit, miscuit Ci., plura Ci. vnesti še več nemira, še več zmede, plurima N. veliko zmešnjavo narediti, vse obrniti na glavo, vse spraviti v nered, omnia armis tumultuque Vell., ea miscet et turbat, ut … Ci. dela tako zmešnjavo in tako spletkari, da … , miscent, turbant mores mali Pl.

4. mešaje narediti (delati), pripraviti (pripravljati): alicui miscere mulsum Ci. ep., poculaque inventis Acheloia miscuit uvis V., venenum mixtum in poculo ferre L., lurida terribiles miscent aconita novercae O. strupene pijače iz omeja, Veientana mihi misces Mart.; meton.: pocula alicui O. pijačo; metaf. vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), dvigniti (dvigati), vne(ma)ti, prirediti (prirejati): animorum motūs dicendo miscere Ci., ignes miscent murmura V. mešata se blisk in grom, incendia miscet V. zažiga vse krog in krog, m. proelia V. ali certamina L. ali manūs Pr. spoprije(ma)ti se, coetūs, seditiones T., volnera inter sese miscent tauri V. si zadajajo med seboj (drug drugemu) rane.

Opomba: Soobl. mīscō -ere, od tod imper. miscite: Aug.

mitaine [mitɛn] féminin rokavica brez prstov; (familier)

onguent miton mitaine zdravilo, ki ne naredi nič dobrega in nič slabega, blažev žegen
prendre des mitaines avec quelqu'un prije(ma)ti koga s svilenimi rokavicami

mléti (méljem) imperf. ➞ zmleti

1. macinare:
mleti ječmen, koruzo, pšenico macinare l'orzo, il granturco, il grano
mleti na kamen, na žrmlje macinare con la macina, col mulino a mano
mleti kavo, meso macinare il caffè, tritare la carne

2. ekst. tritare

3. pren. demolire, distruggere

4. pren. (jesti) macinare:
mleti s pravo slastjo macinare a due palmenti

5. muoversi (qua e là)

6. sbattere (le ali); scalciare

7. pejor. raccontare; blaterare; suonare, recitare meccanicamente:
mleti neumnosti raccontare stupidaggini

8. pren. (premišljevati) rimuginare; arzigogolare, scervellarsi
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina
božji mlini meljejo počasi pa gotovo il mulino di Dio macina piano ma sottile

mnênje opinion ženski spol , avis moški spol , idée ženski spol , (point moški spol de) vue ženski spol

javno mnenje l'opinion publique
po mojem mnenju à mon avis, selon (ali d'après) moi, à ce que je pense
vnaprejšnje mnenje préjugé moški spol, prévention ženski spol, opinions toutes faites
mnenja sem, da je suis d'avis que, mon sentiment est que
to je moje mnenje voilà ma façon de voir (ali de penser), c'est mon avis
mnenja so deljena les opinions sont partagées
biti istega mnenja kot, deliti mnenje s kom être du même avis (ali de la même opinion) que, partager l'opinion de quelqu'un
biti drugačnega mnenja être d'un autre avis
spremenik svoje mnenje changer d'avis (ali d'opinion)
povedati, izraziti svoje mnenje émettre (ali exprimer, manifester) son opinion, opiner
potegniti se za svoje mnenje avoir le courage de ses opinions

môči pouvoir, être capable (ali en état, à même, en mesure) de faire quelque chose

ne moči koga ne pas pouvoir souffrir (ali supporter) quelqu'un, familiarno ne pas pouvoir sentir (ali encaisser) quelqu'un, avoir quelqu'un dans le nez
ne morem drugače je ne peux pas faire autrement
ne morem nič zato je n'y puis rien, ce n'est pas ma faute
ne morem več je n'en puis (ali peux) plus
tega vam ne morem (ne bi mogel) povedati je ne peux (pourrais, saurais) pas vous le dire
napravim, kar največ morem, kolikor le morem je fais de mon mieux
storil bom, kar bom mogel je ferai ce qui est en mon pouvoir

mój mon (množina mes) , (samost.) le mien

to je moj svinčnik c'est mon crayon à moi
moji (moja družina) les miens, ma famille
moje in tvoje le tien et le mien
po mojem (mnenju) à mon avis (ali opinion), selon moi

mojbóg inter.

1. (izraža strah, obup) Dio mio!

2. (izraža podkrepitev trditve) proprio:
mojbog, kako si siten ma sei proprio un rompiscatole, un rompi!

molto

A) avv. mnogo, veliko:
parlare molto, combinare poco veliko govoriti, malo storiti
non molto malo, prav malo
molto ma molto zelo veliko
né molto né poco sploh ne

B) agg.

1. mnog:
a Treviso ho molti amici v Trevisu imam mnogo prijateljev

2. velik; dolg:
essere di molto aiuto veliko pomagati
dopo molto cercare l'ho trovato po dolgem iskanju sem ga našel

3. preveč

4. (v raznih eliptičnih izrazih)
a dir molto kvečjemu
fra non molto kmalu
or non è molto pred kratkim

monde² [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
(jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
le mieux du monde kar najbolje na svetu
pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
de par le monde po vsem svetu
pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
un monde de množica (česa)
le grand monde svet bogatašev
monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
le monde entier ves, cel svet
monde primitif prvotni svet
l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
la fin du monde konec sveta
le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
vieux comme le monde zelo star
aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
avoir du monde imeti goste, obisk
le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
courir le monde biti stalno na potovanjih
disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
depuis que je suis au monde odkar živim
il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
ainsi va le monde tako je na svetu
être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
(familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
mettre au monde spraviti na svet, roditi
recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
venir au monde priti na svet, roditi se
il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)