Franja

latrine [lətrí:n] samostalnik
latrina

vojska latrine duty dežurstvo za čiščenje latrine
vojska latrine orderly dežurni za čiščenje latrine

limpieza ženski spol čistost, čednost; snaga; poštenost; spretnost

limpieza de manos nepodkupljivost
limpieza pública čiščenje ulic
paño de limpieza cunja za čiščenje
hacer la limpieza počediti, pospraviti (stanovanje)

mádež (-a) m

1. macchia, chiazza:
masten madež, madež od krvi macchia di grasso, di sangue
odstraniti madeže smacchiare
sredstvo za čiščenje madežev smacchiatore
madež od črnila macchia d'inchiostro

2. pren. macchia; neo; ombra:
oprati s svojega imena madež togliere la macchia dal proprio nome

marljivost samostalnik
(delavnost) ▸ szorgalomV mnogih pravljicah je mravlja simbol pridnosti in marljivosti. ▸ Sok mesében a hangya a szorgalom és a kemény munka jelképe.
Vsakdanje čiščenje nas pogosto spravlja v slabo voljo, saj zahteva precej časa, truda in marljivosti. ▸ A mindennapi takarítás gyakran elkedvetlenít bennünket, mert sok időt, erőfeszítést és szorgalmat igényel.

milo samostalnik
(sredstvo za čiščenje) ▸ szappanPovezane iztočnice: milo za intimno nego, milo za roke, tekoče milo, trdo milo

mína mine

plavajoča mína drifting (ali floating) mine
magnetska mína magnetic mine
močna, rušilna mína (žargon) blockbuster
mína svinčnika, minica lead, (nadomestna) refill
čistilec, odstranjevalec mín pomorstvo minesweeper
odstranjevanje, čiščenje mín pomorstvo mine clearance
iskalec mín pomorstvo mine-locating craft
metalec mín mortar, trench mortar
polagalec mín, minonosec minelayer, (podmornica) mine-laying submarine
polagati míne to lay mines, žargon to lay eggs
sprožiti míno to spring a mine
naleteti na míno to hit a mine
zadeti na míno to strike a mine

mollestra -ae, f (mollis) ovčja koža za brisanje in čiščenje čelad: P. F.

mundus² -ī, m (mundus 3)

I.

1. ženska toaleta, ženske toaletne potrebščine (za čiščenje in olepšavo ženske polti; nakit, okras(je) je ornamentum, ornatus): Acc. ap. Fest., muliebris L., auro, veste, gemmis omnique cetero mundo exornata mulier Ap., mundus muliebris est, quo mulier mundior fit; continentur eo specula, unguenta, vasa unguentaria, lavatio, alia Ulp. (Dig.).

2. metaf. orodje, priprava: falces et operae messoriae mundus omnis Ap., m. Cereris Ap. mistične Cererine skrinjice, in mundo esse ali habere pripravljen biti, čakati koga ali pripravljeno imeti kaj: Enn. fr., Kom., mihi in mundo sunt virgae Pl., nempe habeo in mundo Pl. —

II.

1. svetovni red, svetovna ureditev, vsemir(je), vesolje, vesoljstvo, vesoljni svet, svet, kozmos (za ta pomen in pomen pod I. 1 prim. gr. κόσμος, ki pomeni „nakit“ in „svet“): Stat., in illa plaga mundus statas temporum vices mutat Cu., patuli super aequora mundi Lucr., ornatus (lepa skladnost) mundi Ci., mundus appellatur caelum, terra, mare et aër Fest., clarissima mundi lumina V., mundi innumerabiles Ci., mundus immensus O.

2. occ.
a) svet (kot bivališče človeštva), zemlja, zemljekrog: quicumque mundo terminus obstitit H., pars mundi H.; pesn. „rimski svet“ = rimsko vladarstvo, rimsko cesarstvo, rimski imperij: Lucan.; meton. človeštvo: fastos evolvere mundi H., m. miser Lucan., quem mundus et superi timent Sen. tr.
b) evfem. podzemlje z odprtino na zborišču (comitium) (okroglo, vedno s kamnom (lapis manalis) zakrito jamo, ki so jo odkrivali le trikrat na leto, ob dnevih, posvečenih podzemeljskim božanstvom: 24. avgusta, 6. oktobra in 8. novembra; takrat so metali vanjo prvence raznih sadov in pridelkov: Ca. ap. Fest., Varr. ap. Macr., Macr.
c) nebo: Enn. ap. Macr., m., communis deorum atque hominum domus Ci., mundi ac terrarum magnitudo C., lucens Ci., arduus V., aetherius Tib., concussit sidera micantia mundus Cat.

mušketa samostalnik
nekdaj (vrsta puške) ▸ muskéta

odpad|ek moški spol (-ka …) tehnika der Abfall, pri rezanju: der Verschnitt, pri drgnjenju: der Abrieb; rudarstvo der Abraum
lesni odpadki množina der Holzabfall
medicina presnove der Stoffwechselabfall
odpadki množina der Abfall, Abfälle množina, der Müll, tehnika, kemija Abfallstoffe množina
živalski odpadki tierische Auswurfstoffe
(gospodinjski Hausmüll, industrijski Industriemüll, kemični Chemiemüll, komunalni Siedlungsabfälle, kosovni Sperrmüll, kuhinjski Küchenabfälle, posebni Sonderabfall, Sondermüll, radioaktivni Atommüll, radioaktiver Abfall, strupeni Giftmüll)
za odpadke
(koš der Papierkorb, Abfallkorb, mlin Abfallmühle, posoda Abfallkasten, vrečka Müllsack)
odpadkov
(čiščenje die Abfallreinigung, odlagališče Müllabladeplatz, Mülldeponie)
odstranjevanje odpadkov die Entsorgung, die Abfallbeseitigung, Müllbeseitigung
pristojbina za odvoz komunalnih odpadkov die Müllabfuhrgebühr
evidenca odpadkov das Nachweisbuch
mesto zbiranja odpadkov das Pufferlager
neuporabni del odpadkov pri recikliranju: der Restabfall
odstranjevati odpadke (den Müll/Abfall) entsorgen
| ➞ → posebni odpadki, radioaktivni odpadki

odpláka sewage; swill

čiščenje odplak purification of sewage; waste water clarifying

odplak|e ženski spol množina das Abwasser, Abwässer množina (industrijske Industrieabwasser)
izpust za odplake der [Grundablaß] Grundablass
čiščenje odplak die Abwasseraufbereitung
izpust odplak die Abwasserabfuhr
odvajanje odplake die Entwässerung

ôreh (drevo) nut tree; (sadež) nut

ameriški beli ôreh botanika hickory
laški ôreh (sadež in drevo) walnut
to ni piškavega ôreha vredno I don't give a fig for it, it's not worth a brass farthing
ôrehe tolči, treti to crack nuts, to shell nuts
iti nabirat ôrehe to go nutting
on je trd ôreh (figurativno) he is a tough (ali hard) nut
to bo trd ôreh (figurativno) that will be a hard nut to crack
to se je izkazalo za trd ôreh (figurativno) this proved a tough not to crack
kleščice za ôrehe nutcracker, -s pl
nožek za čiščenje ôrehov nutpick
majhen ôreh nutlet
puhel ôreh blind nut
muškatov ôreh nutmeg
najtrši ôreh the toughest nut

paille [paj] féminin slama; slamica; slamnik; figuré pleva; pazdér v očesu bližnjika; technique napaka, razpoka, lisa (v diamantu, steklu, kovini); masculin ženski slamnik; adjectif slamnate barve

sur la paille (figuré) v skrajni bedi
paille comprimée, fourrageuse stisnjena, krmilna slama
paille de fer železni ostružki (za čiščenje parketa)
paille hachée rezanica
gants masculin pluriel paille rokavice slamnate barve
botte féminin de paille šop slame
feu masculin de paille velik, a kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajno navdušenje
homme masculin de paille slamnat mož (zastopnik, ki dela za drugega, skritega moža)
avoir, tenir une paille (figuré) biti vinjen, pijan
être, coucher, mourir sur la paille biti, ležati (na slami), umreti v bedi
mettre quelqu'un sur la paille spraviti koga na beraško palico
tirer à la courte paille vleči slamico, žrebati
une paille! malenkost!

papirnata brisača stalna zveza
(pripomoček za čiščenje) ▸ papírtörülköző

peau [po] féminin koža; usnje; botanique luščina, strok; lupina (d'une banane banane); figuré, familier življenje; vulgairement pocestnica

pour la peau (populaire) zastonj
peau d'âne (familier) diploma
conte masculin de Peau-d'Ane otroška pravljica
peau de balle (populaire) nič, en drek
peau de chamois, chainoisée lavable, de chèvre, de daim, plastique, de porc jelenje (za čiščenje), pralno, kozje, semiš, umetno, svinjsko usnje
peau du lait smetana na mleku
peau de vache (figuré, familier) zelo stroga, trdosrčna oseba
livre masculin relié pleine peau v usnje vezana knjiga
sac masculin à main en (peau de) serpent ročna torbica iz kačje kože
maladie féminin de la peau kožna bolezen
culotte féminin de peau irhaste hlače
gants masculin pluriel de peau rokavice iz kože, usnjene rokavice
avoir quelqu'un dans la peau (familier) biti zateleban v koga
il n'a que la peau et les os, il n'a que la peau sur les os sama kost in koža ga je
j'ai cela dans la peau (familier) to mi je v krvi
se faire crever la peau ubiti se
crever dans sa peau (familier) hoteti skočiti iz kože (od jeze)
je ne voudrais pas être dans votre peau ne bi hotel biti v vaši koži
faire bon marché de sa peau poceni prodajati svojo kožo, lahkomiselno tvegati
faire peau neuve preleviti se; spremeniti svoje nazore; postati čisto drug človek
se mettre dans la peau de quelqu'un (figuré) postaviti se na mesto, v položaj kake osebe
recevoir 12 balles dans la peau biti ustreljen
ne pas tenir, durer dans sa peau ne moči več vzdržati, prenašati
je tiens à ma peau moje življenje mi je drago
se trouver bien dans sa peau dobro se počutiti v svoji koži
vendre cher sa peau dragó prodati svojo kožo, svoje življenje
la peau! figo! (prezir, odklonitev)

pen|a [é] ženski spol (-e …) der Schaum, na vrhu česa: die Schaumkrone; na valovih: der/die Gischt; na pivu: die Blume, der Schaum, die Schaumkrone, Schaumblume; ki se cedi iz ust: der Geifer; (penasta masa) der Schaumstoff
posneta pena der Abschaum, der Abstrich
čistilna pena der Schaumreiniger
-schaum ( tehnikabogata Reichschaum, gasilna Feuerlöschschaum, Löschschaum, milna Seifenschaum, za britje Rasierschaum, za čiščenje preprog Teppichschaum)
vinska pena Weinschaum
tehnika peč za predelavo pene tehnika Treibofen
tehnika uničevalo pene das Schaumbekämpfungsmittel, der Entschäumer
tehnika odstraniti peno (razpenjevati) entschäumen
posneti peno abschäumen
figurativno s peno na ustih mit Schaum vor dem Mund
| ➞ → morska pena, zlata pena

peščeni filter stalna zveza
(za čiščenje vode) ▸ homokszűrő

pomladansk|i (-a, -o) frühlingshaft; Frühlings-, Frühjahrs- (dah der Frühlingshauch, mesec der Frühlingsmonat, plašč der Frühjahrsmantel, sejem die Frühjahrsmesse, kolekcija die Frühjahrskollektion, moda die Frühjahrsmode, agronomija in vrtnarstvo setev die Frühjahrsaussaat, solata der Frühlingssalat, medicina utrujenost die Frühjahrsmüdigkeit, čiščenje der Frühjahrsputz, delo die Frühjahrsarbeit, občutje das Frühlingsgefühl)

pônev casserole ženski spol , poêle ženski spol à frire ; (plitva) sauteuse ženski spol

livarska ponev (tehnika) poche ženski spol de coulée, (s surovim železom) poche de fonte
čiščenje ponve récurage moški spol d'une casserole