Franja

Zadetki iskanja

  • regadera ženski spol škropilnica; škropilni voz; medicina razpršilec

    ser una regadera (pop) zelo pozabljiv biti
  • regard1 [rigá:d] samostalnik
    (pomenljiv) pogled; ozir, obzir (for, to do)
    odnos; vzrok, motiv; pozornost, obzirnost (for, to do, za)
    posebno spoštovanje, čislanje, cenjenje
    zgodovina nadzor(stvo) gozda

    regards množina (zlasti v pismih) (spoštljivi) pozdravi
    in every regard v vsakem oziru, pogledu
    in regard to (of) gledé, kar se tiče
    in this regard v tem oziru, pogledu, kar se tega tiče, tozadevno
    in his regard kar se njega tiče
    out of regard to iz obzirnosti, spoštovanja do
    with regard to z ozirom na
    with due regard to (for) her age z dolžno obzirnostjo do njene starosti
    with kind regards to s.o. s srčnimi pozdravi komu
    without regard to consequences ne oziraje se na posledice
    (give) my kindest regards to your sister lepo pozdravite sestro
    to have regard to (for) ozirati se na, upoštevati
    to have no regard for s.o.'s feelings ne se ozirati na čustva kake osebe
    I have a high (little) regard for him zelo (malo) ga cenim
    to hold s.o. in high regard visoko koga ceniti
    no regard was paid to his demand njegovi prošnji niso ugodili
    to pay no regard to ne se ozirati na, ne upoštevati
  • regret [rəgrɛ] masculin obžalovanje; kes(anje); pluriel tožbe, tarnanje

    à regret nerad, proti svoji volji
    avec regret z obžalovanjem
    à mon grand regret na veliko moje obžalovanje
    regret du pays natal domotožje
    regrets amers, tardifs grenko, kasno obžalovanje, kesanje
    abbaye féminin de Monte-à-regret (vieilli, argot) morišče
    accepter à regret nerad sprejeti
    j'ai regret que ... žal mi je, da ...
    il a regret de son argent žal mu je denarja
    je suis au regret, tous mes regrets zelo mi je žal
    j'ai le regret de ne pouvoir vous recevoir aujourd'hui obžalujem, da vas ne morem sprejeti danes
    exprimer ses regrets izraziti svoje obžalovanje
    il est rouge de regrets kes ga grize
    regrets éternelles neutolažljivi (napis na nagrobniku)
  • relevé, e [rəlve] adjectif dvignjen, visok, figuré vzvišen

    col masculin relevé visok ovratnik
    mets masculin très relevé zelo pikantna jed
    virage masculin relevé ovinek, ki je dvignjen na zunanji strani
  • relieve [rilí:v]

    1. prehodni glagol
    olajšati (pritisk itd.); osvoboditi koga (from od, pred)
    vojska osvoboditi, rešiti (mesto) obleganja; pomagati, podpirati (reveže itd.); dati duška (svojim čustvom itd.)
    vojska izmenjati, zamenjati (stražo)
    figurativno razbremeniti, osvoboditi bremena ali tovora; ugrabiti, s silo vzeti; razrešiti, zamenjati, odstaviti koga (z dolžnosti, iz službe), odpustiti; poudariti, naglasiti, poživiti (with s čim, by s pomočjo)
    pomiriti (po)tolažiti

    2. neprehodni glagol
    ločiti se (from od)
    odbijati se (against proti, od)

    to relieve distress pomagati v stiski
    to relieve nature, to relieve oneself izprazniti si čreva ali mehur, opraviti veliko oziroma malo potrebo
    to relieve one's feelings dati duška svojim čustvom, olajšati si dušo (srcé)
    to relieve s.o. from a duty (responsibility) oprostiti, razrešiti koga neke dolžnosti (odgovornosti)
    to relieve a sentry vojska izmenjati stražo
    I was much relieved to see... zelo mi je odleglo, ko sem videl...
    I was relieved of my purse olajšali so me za (ukradli so mi) denarnico
    he relieved me of my work razbremenil me je pri delu
    the dress is relieved by trimming okraski poživljajo obleko
    to feel relieved čutiti se olajšanega
  • religious [rilídžəs]

    1. pridevnik (religiously prislov)
    pobožen, religiozen
    cerkev redovniški, duhoven, cerkven, verski; vesten

    with religious care zelo vestno, nadvse skrbno
    religious house samostan
    religious minority verska manjšina
    religious order redovniški, samostanski red
    the religious wars verske vojne

    2. samostalnik
    redovništvo, redovni duhovniki; redovnik, menih
  • remarqué, e [rəmarke] adjectif opažen, zapažen

    absence féminin fort remarquée zelo zapažena odsotnost
    roman remarqué pozornosti vreden roman
  • rembourrer [rɑ̃bure] verbe transitif napolniti, nagatiti (z žimo, volno ipd.); oblaziniti

    rembourrer un siège, les épaules d'un veston oblaziniti stol, ramena pri suknjiču
    il est bien rembourré (familier) je lepo rejen
    lit masculin rembourré avec des noyaux de pêche (humour) zelo trdo ležišče
  • remontrer [rəmɔ̃tre] verbe transitif še enkrat, zopet pokazati; očitati (quelque chose kaj), kritizirati

    il n'ose plus se remontrer ne upa se več pokazati
    remontrer à quelqu'un ses fautes očitati komu njegove napake
    verbe intransitif:

    en remontrer à quelqu'un pokazati se ali hoteti biti močnejši od koga
    il se croit très fort et veut en remontrer à tout le monde ima se za zelo močnega in hoče to vsem pokazati (dokazati)
    c'est Gros-Jean qui en remontre à son curé (figuré) jajce hoče biti pametnejše kot kokoš
  • remote [rimóut] pridevnik (remotely prislov)
    (krajevno, časovno) oddaljen; daven, daljni; odročen, zakoten, samoten
    figurativno osamljen; nejasen, meglen (pojem), nepomemben; indirekten, šibek

    remote ages daljni (pretekli) časi
    remote antiquity davna preteklost, davnina
    remote country daljna dežela
    remote control usmerjanje (vódenje) na daljavo (z radijskimi valovi)
    remote future daljna bodočnost
    remote village zakotna vas
    a very remote resemblance zelo majhna (šibka) podobnost
    not the remotest chance of success niti mrvice upanja za uspeh
    I haven't the remotest idea nimam najmanjšega pojma
    to be not remote from the truth ne biti daleč (proč) od resnice, biti blizu resnice
  • re-moveō -ēre -mōvī -mōtum (re in movēre) nazaj gibati, nazaj premakniti (premikati), nazaj pomakniti (pomikati), nazaj spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), izločiti (izločevati), spraviti (spravljati) stran, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati): Pl., Cu., Iust. idr., comas a fronte removere O. pogladiti nazaj, plura clam de medio Ci., hostes a muro N. pognati nazaj, suos C. umakniti, ab exercitu aliquem removere N., Auct. b. Afr. odpoklicati, equos e conspectu removere C., S. dati odpeljati (odvesti), interpretes C. ali ceteros N. veleti, naj odstopijo, arbitris remotis Ci. brez prič, victum removere N. odtegniti, mensas V. vstati izza (od) mize, se removere a conspectu Auct. b. Afr. umakniti se očem; tako tudi: se removere a vulgo et scaenā H.; evfem.: removere aliquem a vitā Lucr. ali samo removere aliquem (npr. adversarium N.) = interficere spraviti s poti, ubiti, umoriti, usmrtiti; metaf.: Pl., S., H. idr., cura removet soporem O., removere aliquem senatu L. ali quaesturā Suet., removere praetorianos Suet. odsloviti, razpustiti, removere aliquem a republicā C. vzeti komu državne pravice; tudi: narediti koga državi neškodljivega: T., a corporis motu non removeri N. ne biti oviran pri (v) … , invidiam a se removere O., removere se a negotiis Ci. ali removere se artibus Ci. umakniti se, dati čemu slovo, removere se talibus a consiliis N. ne spuščati se v … , se a suspicione removere Ci. = suspicionem a se removere Ci., ioco remoto Ci. ep. brez šale, brez heca, šalo na stran, remove istaec! Ci. ap. Suet. pusti to!, si de quincunce remota est uncia H. če se odšteje, če odštejemo. Od tod adj. pt. pf. remōtus 3 (adv.)

    1. (od)daljen, odročen, daleč se nahajajoč: H., Lucr. idr., remotius antrum O., silvestribus ac remotis locis C., loci … remoti a mari Ci., remoti ab oculis Ci., homo ab agro remotissimus Ci. ki se ni čisto nič ukvarjal s poljedelstvom, aliae (sc. stellae) propius a terris, aliae remotius … eadem spatia conficiunt Ci., longe remotissime facta sunt Aug.; z abl.: remoto mari loco Vell., civitatis oculis remotus Suet.
    a) subst. n remōtum -ī, n: in remoto Sen. ph. v daljavi.
    b) remōta -ōrum, n oddaljeni kraji: remota et avia T. oddaljeni in odročni kraji.

    2. metaf.
    a) daleč od česa, oddaljen, razlikujoč se, različen, prost, čist, brez česa: H., Lucr. idr., a culpa remotus est Ci., haec ab honestate remota N. zelo nespodobno, prav nič spodobno, vita remota ab honore populari Ci., scientia remota ab iustitiā Ci., sermo a forensi strepitu longe remotissimus Ci., Apulia ab impetu belli remotissima Ci., locus ab arbitris remotus Ci., homo a suspicione remotissimus Ci.
    b) nenaklonjen, neprijazen, nasproten, ne vdan, ne predan: a vino, escis Col. ne marati, ne ljubiti, ab inani laude Ci.
    c) zavrgljiv, zaničevanja vreden; subst. remōta -ōrum, n = reiecta, reiectanea, reducta, zavrgljive, odklonljive, zapostavljene stvari, stvari, ki sicer same po sebi niso nič slabega, a jih tudi ni mogoče odobravati (prevod stoiškega ἀποπροηγμένα): Ci.

    Opomba: Skrč. obl.: remōrunt (= removērunt), remōrant (= removerant), remōsse (= removisse).
  • remuer [rəmüe] verbe transitif premikati, premakniti; gibati; premestiti (pohištvo); premešati, tresti, stresti, pretresati; prekopati; premetati; razburiti, ganiti; ventilirati (vprašanje); verbe intransitif premikati se, premakniti se; ganiti se; majati se; povzročati nemir

    se remuer premakniti se; potruditi se (en faveur de quelqu'un za koga)
    remuer l'âme, son auditoire ganiti dušo, svoje poslušalce
    remuer le blé prevejati žito
    remuer la bile (u)jeziti
    remuer ciel et terre napeti vse sile, uporabiti vsa sredstva
    remuer le champ prekopati njivo
    remuer les oreilles migati z ušesi
    remuer la queue mahati z repom
    remuer de vieux souvenirs obujati stare spomine
    remuer l'ordure, la boue govoriti, ukvarjati se s škandali
    remuer l'or à la pelle, de l'argent, des millions biti zelo bogat, delati velike kupčije
    (figuré) ton nez remue! lažeš!
    cet enfant remue continuellement ta otrok ni nikoli pri miru
    ne (pouvoir) remuer ni pied ni patte ne se (moči) ganiti
    remuer la salade premešati solato
    il s'est beaucoup remué pour cette affaire dal si je mnogo truda s to zadevo
  • rendement [rɑ̃dmɑ̃] masculin donos, pridelek: zmogljivost, storilnost, produktivnost

    rendement à l'hectare hektarski donos
    à gros rendement zelo donosen
    d'un mauvais rendement (économique) nerentabilen, nedonosen
    rendement économique rentabilnost, donosnost
    donner un rendement rentirati se, splačati se
  • rendimento m

    1. učinek, uspešnost, sposobnost:
    un tecnico di alto rendimento zelo učinkovit, sposoben strokovnjak

    2. donos

    3. mehan. učinek:
    rendimento di un motore učinek motorja
  • renomíran renowned (zaradi for)

    zelo renomíran človek a man of great renown
  • renverser [rɑ̃vɛrse] verbe transitif prevrniti, prekucniti; obrniti; podreti, zrušiti na tla; razliti (tekočino); nagniti nazaj (la tête glavo); familier osupiti

    renverser le courant obrniti tok, smer toka
    renverser un récipient prevrniti posodo
    se renverser pasti vznak, na hrbet; nagniti se nazaj
    renverser la cervelle à quelqu'un zmešati komu glavo
    renverser un gouvernement, un ministre zrušiti vlado, ministra
    renverser son adversaire zrušiti, vreči na tla nasprotnika
    l'automobiliste a renversé un piéton avto ja podrl pešca
    renverser l'ordre des mots obrniti besedni red
    renverser les profets podreti načrte
    le vent a renversé beaucoup d'arbres veter je podrl mnogo dreves
    renverser du vin razliti vino
    renverser tous les obstacles porušiti vse ovire
    cela me renverse (figuré) temu se zelo čudim, to mi zapre sapo
    ne pas renverser! ne prevračaj! ne premetavaj!
    se renverser sur le dos leči na hrbet
    le voilier s'est renversé jadrnica se je prekucnila
  • répandu, e [repɑ̃dü] adjectif razlit; raztresen; razširjen; znan

    c'est un homme très répandu ta človek je zelo znan
    méthode féminin très répandue zelo razširjena, znana metoda
    papiers masculin pluriel répandus sur le sol po tleh raztreseni papirji
    être répandu sur biti raztresen po
  • repartee [repa:tí:]

    1. samostalnik
    hiter, odrezav, duhovit odgovor; pripravljenost, sposobnost za tak odgovor, odrezavost

    quick (prompt) in repartee odrezav, hitrega odgovora
    to have a great power of repartee biti zelo duhovit ali odrezav

    2. neprehodni glagol
    (redko) hitro, odrezavo, duhovito odgovoriti; dati hiter, odrezav odgovor
  • report2 [ripɔ́:t] prehodni glagol
    poročati, sporočiti, naznaniti, javiti; prijaviti (to pri, for zaradi)
    tožiti; raportirati; opisati, prikazati, predstaviti; protokolirati; pripovedovati
    neprehodni glagol
    napraviti, predložili poročilo (on o)
    reportažo; reportirati (on, upon o)
    prijaviti se, javiti se na raport; delati kot poročevalec (za časopis)

    to report oneself javiti se, predstaviti se
    I reported him prijavil sem ga; tožil sem ga
    he is reported as saying... pravijo, da je on rekel (izjavil)
    he is reported to be very ill o njem se govori, da je zelo bolan
    he reports for the "Times" on je poročevalec za (časopis) "Times"
    he is well reported of on uživa dober sloves
    it is reported that... govori se, da...
    all damages are to be reported vso škodo je treba prijaviti
    a hostile party was reported on the other bank javili so skupino sovražnikov na drugem bregu
    to report for duty javiti se na dolžnost
    to move to report progress prekiniti debato (v parlamentu)
    to report progress to s.o. poročati komu o stanju (neke) stvari
  • repos [rəpo] masculin počitek, oddih, mirovanje, mir; spanje; figuré odmor, pavza

    de tout repos čisto miren, ki nudi popoln mir
    situation féminin de tout repos zelo mirna služba, sinekura
    sans repos (ni cesse) brez odmora, brez pavze, nepretrgano
    repos! (militaire) voljno!
    repos éternel večni mir
    repos hebdomadaire tedenski, nedeljski počitek
    repos public javni mir
    repos dans un vers cezura, premolk v stihu
    lit masculin de repos postelja za počivanje čez dan
    champ masculin du repos pokopališče
    terre féminin au repos praha
    accorder, donner un peu de repos à quelqu'un dati komu nekoliko počitka, miru, oddiha
    n'avoir pas de repos (figuré) nobenega miru ne imeti
    avoir la conscience en repos imeti mirno vest
    dormir en repos (figuré) (môči) mirno spati
    laisser en repos pustiti pri, v miru
    prendre du repos odpočiti si, počivati
    troubler le repos de quelqu'un motiti koga v spanju