Franja

προσ-ερεύγομαι d. m. zaganjam se, pljuskam, udarjam ob kaj τί.

προσ-έρχομαι d. m. (gl. ἔρχομαι) 1. prihajam, pristopam, prikorakam, približujem se, grem, lezem kvišku; obiskujem, stopim, grem nasproti komu, napadam τινί, τί, πρός τι. 2. obračam se h komu, prestopim h komu (o vojakih), pridružujem se komu. 3. lotevam se česa, udeležujem se česa, τῇ πολιτείᾳ ukvarjam se s politiko. 4. nastopam javno kot govornik, τῷ δήμῳ pred narodom; o denarju: dohajam.

προσ-έχω, προσ-ίσχω [pt. aor. προσ- (σ) χών] I. act. 1. držim nasproti komu, obračam, vodim kam, proč peljem, dovedem kam; a) ναῦν vodim ladjo h kakemu kraju, približam se, jadram, priplovem (dospem) z ladjo kam τί τινι, πρός τι, ἔς τι, τήνδε γῆν; b) τὸν νοῦν τινι, τὴν γνώμην: obračam pozornost na kaj, sem pozoren, pazljiv na kaj, pazim na kaj, brigam se, ukvarjam se s čim, skrbim za kaj, mislim na kaj, ἐμαυτῷ premišljam pri sebi; c) τινί zaupam komu, vdan sem komu, poslušam koga NT, spoštujem, cenim, ubijam se s čim, imam opraviti s kom NT; d) pazim, varujem se ἐμαυτῷ ἀπό τινος NT. 2. razen tega še imam. II. med. in pass. 1. držim se koga, drži se me kaj τινί. 2. obtežen, podvržen, okužen sem ἄγει.

προσ-ήκω 1. a) (zraven) sem prišel, došel, dospel; b) raztezam se, mejim, segam do česa τινί, ἐπί, πρός τι. 2. pren. a) moja dolžnost je, mene se tiče, mene zadeva πρός τινα, pripada mi kaj, ὁ προσήκων kdor ima pravico do česa, ὁ μάλιστα προσήκων φιλίᾳ ki ima največjo pravico do prijateljstva, τοῦτο αὐτονομίᾳ προσήκει to se dá združiti z neodvisnostjo; b) impers. α.) προσήκει μοί τινος imam zvezo s čim, deležen sem česa, imam s čim kaj opraviti, imam pravico do česa, tiče se me kaj, τοῦτω τῆς Βοιωτίας οὐδὲν προσήκει nima nič opraviti z B.; β.) z inf., dat. c. inf., acc. c. inf. spodobi se, primerno je, pristoja, sme se ἀγαθοῖς ὑμῖν προσήκει εἶναι; γ.) pt. προσήκων: (ὡς) προσήκον ker se je spodobilo, ὡς οὐ προσήκον brez vzroka.

προσ-ηλόω pribijam, pritrjujem, križam, τὶ πρός τι kaj na kaj NT.

προ-σημαίνω 1. naprej naznanim, dam poprej znamenje, razglašam, javljam, prorokujem. 2. oznanjam, zapovedujem τινί τι.

προσ-ίημι [gl. ἵημι; aor. 1 med. προσηκάμην] 1. act. pripuščam τινὰ πρός τι. 2. med. a) dovolim dostop k sebi, pripuščam εἰς ὁμιλίαν, εἰς ταυτὸν ἡμῖν pripustim med nas (k našemu posetu, v našo družbo), dovolim, da vstopi, sprejmem koga; jemljem, zauživam φάρμακον; b) prenašam, trpim, dopuščam, dovoljujem, odobravam τὰ κεκηρυγμένα, sprejemam ξεινικά, νόμαια; οὐ προσίεμαι ne odobravam, nočem σῖτον, ne pripuščam, ničesar nočem vedeti o čem, ἧτταν dam se premagati, τοῦτο οὐ προσίεμαι tega ne verujem; c) ugajam, dopadam, všeč sem οὐδὲν προσίετό μιν.

προσ-καλέω 1. act. prikličem, pokličem, nagovorim τινά. 2. med. a) (po)kličem k sebi (na pomoč ali za pričo), pozovem kam εἴς τι NT; b) pos. pozovem pred sodišče, vložim tožbo proti komu, zatožim, εἰς δημοσίαν δίκην podam (naperim) proti komu javno (državno) tožbo, τινός zaradi česa.

προσ-καταλείπω 1. vrhu tega še zapustim τί τινι. 2. poleg tega izgubim še svoje imetje τὰ ἐμαυτοῦ.

πρόσ-κειμαι [ion. προσ-κέομαι, impf. 3 pl. προσεκέατο] 1. a) zraven ali spredaj ležim, stojim, sem poleg česa, ὁ προσκείμενος ἵππος levi pripreženi konj pri četverovpregi; pritrjen sem na čem οὔατα; stanujem s kom, dana sem komu za ženo; b) blizu sem, združen sem s kom, χάρις prihaja zraven, κακῷ obtežen sem, podvržen sem, ἐχθρὰ θανόντι προσκείσει (= ἔσει) sovražnica boš umrlemu, ἀβουλία πρόσκειται κακόν je zlo; c) zabredem v ἄγραις, χρηστῷ dospem do sreče, imam srečo. 2. a) vdan sem čemu οἴνῳ, naklonjen sem komu τινί, pridružim se komu, soglašam s kom λόγῳ, marljivo se bavim (ukvarjam) s čim, ναυσί lotim se plovbe; b) stiskam, napadam, preganjam τινί, τὸ προσκείμενον sovražna vojska; c) pritiskam na koga s prošnjo, mučim (nadlegujem) s prošnjami, sem zmerom nad kom. 3. kot pf. pass. od προστίθημι dodan, dodeljen sem komu, naložen sem, dolžnost je, grem komu, pristojam, spodobim se τινί τι προσκέεται.

προσ-κλῑ́νω, dor. ep. ποτι-κλίνω [pf. pass. ποτικέκλιται] 1. trans. prislanjam, naslanjam kaj na kaj τί τινι. 2. pass. pridružim se komu τινί NT.

προσ-κομίζω 1. act. dovažam, pri-, donašam τὶ πρός τι, pripeljem kam ναῦν; pass. peljem se, veslam kam. 2. med. donašam, dovažam sebi, prilastim si kaj.

προσ-κόπτω 1. udarim, zadenem ob οἰκίᾳ, πόδα πρὸς λίθον NT. 2. spotikam se, pohujšujem se τινί, πρός τι NT.

προσ-κυλίω privalim τί τινι, ἐπί τι NT.

προσ-λεύσσω poet. gledam proti komu, za-, pogledam, vidim τινά, τί.

προσ-μαρτυρέω izpričujem, potrjujem komu kaj τινί τι.

προσ-μείγνῡμι, -νύω, προσ-μίσγω 1. trans. po-, primešam, spajam, družim τί τινι. 2. intr. a) primešam se, zvežem se s kom, združim se, zedinim se, strnem se s kom τινί; b) približujem se, dospem, prihajam, pristajam (z ladjo); c) napadam, udarim, spoprimem se s kom τινί, πρός τι.

προσ-μένω 1. zraven ostajam, vztrajam pri čem τινί NT. 2. čakam, pričakujem τί, τινά, ἕως, acc. c. inf. NT.

προσ-νωμάω poet. primikam se, bližam se, grem εἴς τι.

προσ-οικοδομέω do-, prizidam, τινί τι čemu kaj.