laméla (-e) f lamella, sottile lamina; anat. (platica) lamina; les. lamina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. komutatorska lamela lamella del commutatore
bot. središčna lamela lamella mediana
Zadetki iskanja
- Lángerhansov (-a -o) adj. anat.
Langerhansovi otočki isole del Langerhans - lásen (-sna -o) adj. di capelli, per (i) capelli; anat. capillifero; ekst. capillare:
lasna mreža rete per i capelli
lasna sponka fermaglio per capelli
lasna voda lozione per i capelli
lasni vložek posticcio, toupet
lasna betvica (lasno steblo) scapo
lasna čebulica bulbo del pelo
lasna korenina (lasni koren) radice dei capelli
tekst. lasna nit filo del pelo
zool. lasna pršica demodece, acaro dei capelli (Demodex folliculorum)
lasni mešiček follicolo pilifero - lasišče samostalnik
1. (del glave) ▸ fejbőrmasirati lasišče ▸ fejbőrt maszírozmasaža lasišča ▸ fejbőrmasszázsnega lasišča ▸ fejbőrápolásrob lasišča ▸ kontrastivno zanimivo hajvonalkoža lasišča ▸ fejbőrsrbeče lasišče ▸ viszkető fejbőrobčutljivo lasišče ▸ érzékeny fejbőrkoža na lasišču ▸ fejbőrmastno lasišče ▸ zsíros fejbőrsrbenje lasišča ▸ fejbőrviszketésGlavni znak ušivosti je srbenje lasišča, ki se pogosto pojavi prvi teden po okužbi. ▸ A tetvesség fő jele a fejbőr viszketése, amely gyakran a fertőzést követő első héten jelentkezik.
2. (lasje) ▸ hajzat, hajbujno lasišče ▸ dús hajzatZa mizo je brezbrižno sedel starejši moški črnega bujnega lasišča, prepredenega s sivimi lasmi in z ravno takšnimi brki. ▸ Közömbösen ült az asztalnál egy ősz hajszálakkal tarkított, dús, fekete hajzatú és hasonló bajuszt viselő idős férfi.razredčeno lasišče ▸ gyér hajzatgosto lasišče ▸ sűrű hajredko lasišče ▸ ritka haj - lasni cilinder stalna zveza
(del lasu) ▸ hajszál
Naglavne uši odložijo in pritrdijo jajčeca na spodnji konec lasnega cilindra, zlasti okrog ušes. ▸ A fejtetvek a hajszálak gyökereinél, elsősorban a fül környékén rakják le a petéiket. - lastník (-a) | -íca (-e) m, f proprietario (-a), padrone (-a); titolare; tenitore (-trice); tenutario (-a):
lastnik stanovanja proprietario di un appartamento
zemljiški lastnik proprietario terriero
ekon. lastnik tekočega računa titolare del conto corrente
lastnik kavarne tenitore di un bar
lastnica bordela maîtresse, tenutaria
lastnik igralnice biscazziere
lastnik picerije pizzaiolo - lasúljast (-a -o) adj. di, della parrucca; con la parrucca, imparruccato:
podobe grofovih lasuljastih prednikov le immagini degli imparruccati antenati del conte - ledén (-a -o) adj.
1. di ghiaccio, glaciale; ghiacciato:
ledene plošče banchi di ghiaccio
ledena gora iceberg, montagna di ghiaccio
vrh ledene gore la punta dell'iceberg
ledena cesta strada ghiacciata
leden veter vento gelido
2. pren. di ghiaccio, gelido; polare:
ledena burja vento polare
geogr. Severno Ledeno morje Mare Polare Artico
3. pren. di ghiaccio, glaciale:
ledeni obraz volto di ghiaccio
ledeno srce cuore di ghiaccio
4. pren. (ki se pojavlja v močni obliki) terribile, atroce:
leden obup, strah disperazione, spavento terribile
ledena groza terrore atroce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. ledena bomba bomba di gelato
geol. ledena doba epoca glaciale
ledena jama grotta ghiacciata
ledena sveča ghiacciolo
ledeni možje, svetniki gelo di maggio
šport. ledeni stadion palazzetto del ghiaccio
alp. ledena gmota seracco
ledena pijača ghiacciata, granita
ledena skorja calabrosa
gastr. ledeni mering spumone
geogr. ledeni nanos pack - ledeník (-a) m ghiacciaio:
dolinski, gorski ledenik ghiacciaio vallivo, montano
čelo ledenika la fronte del ghiacciaio - ledvica samostalnik
ponavadi v množini (del telesa) ▸ vesepresaditev ledvice ▸ veseátültetésdelovanje ledvic ▸ veseműködésodpoved ledvic ▸ veseelégtelenségbolezni ledvic ▸ vesebetegségokvara ledvic ▸ veseelégtelenségvnetje ledvic ▸ vesegyulladástransplantacija ledvice ▸ vesetranszplantációdarovalec ledvice ▸ vesedonorkamni v ledvicah ▸ vesekövekbolečina v ledvicah ▸ vesefájdalomVsako vnetje ledvic in mehurja zahteva podroben pregled pri zdravniku. ▸ Minden vese- és hólyaggyulladás alapos orvosi kivizsgálást igényel. - ledvíca (-e) f anat. rene; (ledvica zaklane živali) rognone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. presaditev ledvice trapianto del rene
med. umetna ledvica rene artificiale
med. vnetje ledvic nefrite - léga1 (-e) f
1. posizione; giacitura; knjiž. sito:
pokončna, vodoravna lega posizione eretta, orizzontale
desnostranska, levostranska lega v spanju posizione sulla destra, sulla sinistra
hrbtna, trebušna lega posizione supina, prona
centralna lega trga posizione centrale della piazza
dominantna lega stavbe posizione dominante dell'edificio
geografska lega kraja posizione geografica di un luogo, coordinate
geol. lega sloja giacitura di uno strato
sončna lega posizione solatia, esposta al sole
zavetrna lega posizione riparata
višja lega (posizione) in alto
lega zgradbe esposizione di un edificio
2. trave portante, calastra; grad.
kapna lega trave di banchina
slemenska lega trave di colmo
vmesna lega trave del soffitto
3. muz. posizione, registro:
nizka, visoka lega registro alto, basso
altovska, basovska lega registro di contralto, di basso
(položaj roke pri prijemih na godalih) posizione, diteggiatura:
prva, sedma lega posizione prima, settima
4. star. strato
5. trg. (deset pol papirja) risma; avt. tenuta di strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. glavična lega (ploda v maternici) presentazione cefalica
fiz. indiferentna lega equilibrio indifferente
fiz. labilna lega equilibrio ruotabile
lingv. lega jezika (pri izgovarjavi) posizione della lingua
strojn. mrtva lega punto morto
fiz. ravnovesna lega equilibrio
stabilna lega equilibrio stabile
navt. določiti lego fare il punto (tudi pren.)
geogr. lega gora orografia
astr. planet v ugodni legi pianeta in buon aspetto - lép (-a -o)
A) adj.
1. bello:
lep obraz bel viso, visino
lepe noge belle gambe
lepa kot sonce bella come il sole
2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
lepi zvezki quaderni ordinati
3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
lepi kraji bei posti
odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze
4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
piše lep jezik scrive in bella lingua
naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella
5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
ima kar lepe dohodke ha bei redditi
spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada
6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!
7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa
8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
to so bili lepi časi bei tempi!
lepega dne un bel giorno
pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
z lepo (dobro)
besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
ta je lepa! quest'è bella!
biti v najlepših (najboljših)
letih essere nel fiore degli anni
bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
lepi jeglič primula (Primula auricula)
B) lépi (-a -o) m, f, n
ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
delati se lepega farsi bello
(kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte - lés (-á) m
1. legno:
les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
impregnirati les impregnare il legno
sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
eksotični les legno esotico
2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
izvažati les esportare il legname
kubični meter lesa un metro cubo di legname
gradbeni, stavbni les legname da costruzione
tesani, žagani les legname squadrato, segato
les za kurjavo legna da ardere
3. knjiž. (gozd) bosco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
papir. brusiti les sfibrare il legno
Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
celulozni les legno da cellulosa
črni les legno di aghifoglia
bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
jamski les legname per miniera
bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
okrogli les tondello
bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
upognjeni les legno ricurvo
vezani les legno compensato - lèsk (-a) m
1. lucentezza, lucidità, brillantezza; luccichio:
kovinski, svileni lesk lucentezza del metallo, della seta
2. pren. splendore, fulgore; pejor. orpelli, fronzoli - léstvica (-e) f
1. dem. od lestev scaletta; scala
2. (znaki na merilni napravi) scala;
lestvica na termometru scala del termometro
3. (razvrstitev) scala:
davčna lestvica scala delle imposte
plačilna lestvica scala dei salari, degli stipendi
vrednostna lestvica scala di valori
4. fiz. scala:
temperaturna lestvica scala della temperatura
Kelvinova, Celzijeva, Fahrenheitova, Reumurjeva lestvica scala Kelvin (assoluta), Celsius (centigrada), Fahrenheit, Reumur (ottantigrada)
5. geol.
potresna lestvica scala sismica, dei terremoti
Mercallijeva, Richterjeva lestvica scala Mercalli, Richter
6. meteor.
lestvica vetrov, Beaufortova lestvica scala del vento, scala Beaufort
7. min.
trdotna lestvica scala di durezza
Mohsova lestvica scala Mohs
8. šport. graduatoria (tudi ekst.); alp.
težavnostna lestvica scala delle difficoltà
jakostna lestvica gruppo di merito
9. muz. scala musicale:
celotonska, diatonična lestvica scala esatonica, diatonica (naturale)
durova, molova, kromatična lestvica scala maggiore, minore, cromatica - lèt (-a) m
1. volo:
let ptičev, metuljev il volo degli uccelli, delle farfalle
let bombnikov il volo dei bombardieri
dolžina leta granate gittata del proiettile
ptica je v letu lovila mušice l'uccello cacciava i moscerini al volo
2. aer. (polet) volo:
odpovedati let disdire il volo
čarterski let volo charter
drsni let volo planato
linijski let volo di linea
nadzvočni let volo supersonico
nizki let volo radente
prosti let volo libero (con deltaplano)
strmoglavi let volo in picchiata
3. šport. volo (dal trampolino da sci)
4. navt. lato (del triangolo di percorso) - lèt vuelo m ; volada f
med letom en (ali durante el) vuelo
nizki let vuelo a baja altura, vuelo rasante
hitrost leta velocidad f de vuelo
poskusni let vuelo de ensayo
smer (višina) leta dirección f (altura f) de vuelo
strmoglavi let vuelo en picado
trajanje leta duración f del vuelo - letálski aéreo; de aviación; de (un) avión
letalska baza base f aérea
letalska družba compañía f (de navegación) aérea
letalski hangar hangar m
letalski kapetan capitán m de un avión
letalska linija (proga) línea f aérea
letalska meteorološka služba servicio m meteorológico de la aviación
letalski motor motor m de aviación
letalsko osebje personal m de navigación (aérea)
letalski potnik pasajero m (de avión)
letalska ruta ruta f aérea
letalska prireditev (miting) concurso m aeronáutico (ali de aviación)
letalska razstava exposición f aeronáutica
letalski promet tráfico m aéreo
letalska šola escuela f de aviación
letalska služba servicio m aéreo
letalska tehnika aeronáutica f, ingeniería f aeronáutica
letalska vozovnica billete m (ali pasaje m) de avión
letalski učitelj instructor m de vuelo
letalski vozni red horario m (del servicio aéreo)
letalska zveza comunicación f aérea
letalski model modelo m de avión
letalska industrija industria f aeronáutica
letalski konstruktor constructor m de aviones
letalska tovarna fábrica f de aviones
letalska prikolica remolque m por avión
letalska posadka tripulación f (de un avión)
letalska stevardesa azafata f
letalska nesreča accidente m de aviación - léto1 (-a) n
1. anno:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
dogodek leta l'avvenimento dell'anno
lansko leto (lani) l'anno scorso
to leto (letos) quest'anno
vsako leto ogni anno
1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno
2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
geofizikalno leto anno geofisico
Mozartovo leto anno mozartiano
olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi
3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
lovsko leto stagione della caccia, venatoria
kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
šolsko leto anno scolastico
študijsko leto anno accademico
4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
deset let zapora dieci anni di prigione
otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni
5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta
6. (letnik študija) anno:
tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
pren. leto in dan mai; sempre
pred leti anni fa, una volta
biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
šalj. Abrahamova leta i cinquanta
šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
gospodarsko (poslovno)
leto anno finanziario
proračunsko leto esercizio finanziario
fiz. svetlobno leto anno luce
rel. sveto leto anno santo
prestopno leto anno bisestile
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte