Franja

shipway [šípwei] samostalnik
tračnice, po katerih ladja zdrsne iz ladjedelnice v morje; (suhi) dok; kanal za ladje

shir [šə:]

1. samostalnik
ameriško elastična tkanina; vtkan trak iz gume; naborki

2. prehodni glagol
nabrati (tkanino); peči (jajca) v smetani ali drobtinah

shoddy [šɔ́di]

1. samostalnik
iz starih oblek (starega blaga) narejena nova tkanina; slaba tkanina; nekaj razcapanega; slaba, malo vredna roba
figurativno kič, šund
ameriško parveni, povzpetnik
figurativno nadutost, bahaštvo, širokoustenje

2. pridevnik (shoddily prislov)
figurativno slab, cenen, brez vrednosti, nepristen; kičast, šundski
figurativno nadut, bedasto bahav

shoddy aristocracy psevdoaristokracija
shoddy literature šund

shoot^*2 [šu:t]

1. prehodni glagol
iz-, na-, pre-, ustreliti; sprožiti, izstreliti (strelico); vreči (sidro); odvreči (odpadek); izprazniti, iztovoriti; metati, sipati (svetlobo), metati (poglede)
ameriško, sleng odvreči kot neuporabno; poganjati (mladike); zapahniti (vrata); drveti ali hitro voziti, se peljati po čem, preko česa
fotografija posneti, slikati, fotografirati
sleng izreči, izgovoriti

2. neprehodni glagol
streljati (at na, v)
streljati divjačino, loviti, baviti se z lovom, biti lovec; poganjati, brsteti, kliti, naglo rasti
fotografija napraviti posnetek; boleti, trgati (o zobobolu); pošiljati (svetlobo, žarke); švigniti, šiniti, planiti
figurativno razvijati se, zoreti

shoot him! ustrelite ga!
a shooting pain zbadajoča bolečina, zbodljaj
a shooting star zvezdni utrinek, meteor
to shoot o.s. ustreliti se
to shoot the amber ameriško, sleng pri rumeni luči voziti skozi križišče
to be shot of s.o. znebiti se koga
I'll be shot if... naj na mestu umrem, če...
to be out shooting biti na lovu
to shoot the bolt odriniti zapah
to shoot one's bolt sleng napraviti, kar se (le) da
to shoot the cat pogovorno bljuvati, bruhati, kozlati
a cat shot out of the room mačka je šinila iz sobe
to shoot big game loviti, streljati veliko divjad
to go shooting iti na lov
the driver was shot out of the car šoferja je vrglo iz avta
a grain shoots zrno kali
to shoot a bridge hitro se peljati, šiniti pod mostom
to shoot a line sleng bahati se, pretiravati
to shoot one's linen namenoma kazati krajnike svojih manšet
to shoot a match udeležiti se tekmovanja v streljanju
to shoot the moon sleng odseliti se ponoči brez plačanja stanarine
to shoot wide of the mark figurativno zelo se zmotiti
to shoot the Niagara figurativno poskusiti vratolomno dejanje
to shoot questions at s.o. bombardirati koga z vprašanji
to shoot a rapid šiniti prek brzice
to shoot a scene film snemati sceno (prizor)
to shoot straight sleng biti pošten, iskren
he was shot for a spy bil je ustreljen kot špijon
to shoot the sun navtika določiti položaj ladje s sekstantom opoldne
my tooth shoots abominably zob me strašansko boli
to shoot the traffic lights pri rdeči luči voziti skozi križišče
to shoot the works figurativno igrati za najvišji vložek; vložiti skrajne napore

shrub¹ [šrʌb] samostalnik
punč ali grog (iz sadnega soka in alkoholne pijače)
ameriško pijača iz sadnega soka in vinskega kisa

shuck [šʌk]

1. samostalnik
strok, luščina, lupina; zelena lupina (orehov); nekaj manjvrednega
ameriško školjka brez mesa
množina, pogovorno vinar, groš

not worth shucks počenega groša ne vreden
not to care shucks figurativno požvižgati se (na kaj)
shucks! neumnost! (vzklik razočaranja ali negodovanja), nesmisel!, preneumno!

2. prehodni glagol
izluščiti iz stroka (luščine, lupine), luščiti, ličkati, kožuhati (koruzo)

shuttlecock [šʌ́tlkɔk] samostalnik
operjena žogica iz plutovine (za igro badminton)
figurativno igralna žoga, predmet spora

battledore and shuttlecock igra z operjeno žogo

Sichtung, die, ogled (situacije) iz zraka; figurativ kritičen pregled, pretres

Sicyōn -ōnis, m in f (Σικυών) Síkion, glavno mesto pokrajine Sikionije na severozahodnem Peloponezu nedaleč od Korinta, Aratov rojstni kraj; v mestu so že zgodaj gojili znanosti in umetnosti: PL., CL., L., O., MEL., PLIN., STAT., IUV. Od tod adj. Sicyōnius 3 (Σικυώνιος) sikión(ij)ski, iz Síkiona izhajajoč (doma), v Síkionu živeč (delujoč, se nahajajoč): CAEL., magistratus, Aratus CI., ager L., baca (oliva) V., Sicyonii calcei CI. ali subst. Sicyōnia -ōrum, n (LUC. AP. P. F., LUCR., PS.-V. (Ciris), CORN.) sikión(ij)ski čevlji, vrsta mehkih čevljev; subst. Sicyōniī -ōrum, m Sikión(ij)ci, preb. Sikiona: CI., PLIN.

Opomba: Star. loc. Sicyōni: PL.

sienna [siénə] samostalnik
(slikarstvo) siena, rjavo rdeča barva iz rjavo rdeče gline

raw sienna svetlo rumena okra

siffler [sifle] verbe transitif iz-, po-, za-žvižgati; piskati; sikati; familier v dušku izpiti (un verre de champagne čašo šampanjca)

siffler son chien požvižgati psu
siffler une pièce, un acteur izžvižgati (gledališko) igro, igralca
(sport) l'arbitre a sifflé la mitemps, une faute sodnik je zažvižgal konec polčasa, napako
les balles sifflent aux oreilles des soldats krogle žvižgajo vojakom na ušesa
siffler une chanson à la mode žvižgati modno popevčico

sight-reader [sáitri:də] samostalnik
glasba kdor igra (poje) neposredno iz not, na prvi pogled, brez priprave
jezikoslovje prevajalec z lista, brez priprave

Silberarbeit, die, izdelek iz srebra

silīgineus 3 (silīgō) pšeničen, pripravljen (narejen) iz pšenične moke: farina Ca., Plin., panis Varr. ap. Non., Sen. ph., cunni Mart. (gl. cunnus), Priapus Mart.

silkweed [sílkwi:d] samostalnik
botanika vrsta alg s tankimi vlakenci; rastlina iz družine svilnic

sillabub, sy- [síləbʌb] samostalnik
pijača iz vina, mleka in sladkorja
figurativno blebetanje, čenče

sillería ženski spol kamniti kvadri; stavba iz klesanca

silvestris -e (silva)

1. gozdnat, z gozdom (gozdovi, hostami) obrasel: mons Varr., collis C., via Ci., loca montuosa et silvestria Ci., tumulus L., saltus Cu., ager H., Col., regio Plin.; subst. silvestria -ium, n gozdnati kraji: Plin., an etiam per Thraciam saltus patentes qui angusti erant, et plana ex arduis et culta ex silvestribus facere potui L.

2. gozden, v gozdu (gozdovih) živeč, v gozdu (gozdovih) se nahajajoč, iz gozda izhajajoč (prihajajoč), hosten, šumski: fraga nata sub umbra silvestri O., numen O., Plin., gens L., homines H., belua (= lupa) Ci., eductosque pares silvestri ex ubere (sc. lupae) reges Pr., cursus Ci. v (po) gozdu, bellum Lucr., materia L. gozdni les, dona Cat., musa V., Lucr. gozdna, podeželska, selska, pastirska pesem; od tod feritas silvestris L. prvobitna (prvotna, prvinska) divjost.

3. divje rastoč, samorasel, samorašč, divji: arbor V., Col., baca V., corna H., oliva O., cicer, cucumis, faba, pruna, rosa Plin., prunus Col., Plin., gallinae, arietes Col., tauri Plin., mel Plin., silvestria omnia odoratiora sativis Plin., est et alterum genus eius silvestrius Plin., silvestriora omnia tardiora Plin.; metaf.: animus V. divja narava (rast).

Opomba: Sinkop. gen. pl. silvestrûm: Acc. fr. — Poklas. nom. sg. m silvester: Col., Plin., Sen. tr.

similāgineus 3 (similāgō) narejen iz najdrobnejše pšenične moke, pripravljen iz najfinejše pšenične moke: panis Vulg.

simulācrum -ī, n (simulāre)

I.

1. plastična (kipovita) podoba, kip, slika, upodobitev, zlasti kakega božanstva: Lucr., Dianae Ci., patella cum simulacris deorum Ci. s pridvižnimi podobami, z reliefi, z reliefnimi upodobitvami, alii (sc. Galli) immani magnitudine simulacra habent C., omnia simulacra arasque conservavit N., vix positum castris simulacrum (sc. Minervae) V., veterum simulacra deorum O., Apollinis Clarii simulacrum T., statuae et imagines non animorum simulacra, sed corporum Ci., simulacrum Helenae pingere iubere L., simulacra pugnarum picta L., gentium urbiumque nomina ac simulacra Plin., vecta … simulacra montium, fluminum, proeliorum T., ducendum ad sedes simulacrum V. (o trojanskem konju); ad simulacrum alicuius rei po podobi česa, po zgledu česa, po vzoru česa: templi Veneris Suet., caelestium siderum, ignium Fl.; lahko tudi: per litterarum simulacra Sen. ph.

2. lutka, pupa, čeča, narejen možic, možiček: simulacra cerea O., simulacra hominum armata, simulacra illa armatorum Front. —

II. metaf.

1.
a) zrcalna podoba (poseb. v vodi): quid frustra simulacra fugacia captas? O., ut per aquas quae nunc rerum simulacra videmus Lucr.
b) dozdevna podoba (slika), sanjska podoba (slika), podoba (slika) iz sanj: simulacra modis pallentia miris visa sub obscurum noctis V., noctem simulacraque vana timebam O., simulacra inania somni O., inania cervorum simulacra Lucr., in somnis laticum simulacra petit Lucr.
c) pošast, strah: audita simulacra Plin. iun. pripovedke o strahovih.
d) senčna podoba, senca umrlega človeka: quaedam simulacra modis pallentia miris Enn., Lucr., infelix simulacrum atque ipsius umbra Creusae visa mihi ante oculos V., descendunt illac simulacraque functa sepulcris O., simulacra cara parentis O., simulacrum incertum Ap.
e) kot fil. t.t. α) v duhu gledana podoba česa, kake stvari, predstava, odslikava (εἴδωλον): rei simulacrum et imago Lucr., quaecumque ab rebus rerum simulacra recedunt Lucr. β) mnemonična (mnemotehnična) slika (podoba, predstava): ut res ipsas rerum effigies notaret atque, ut locis pro cera, simulacris pro litteris uteremur Ci.
f) portret (oris, orisovanje) značaja, značajski opis, „značajepis“: viri copiosi L.
g) podoba, prispodoba, prilika (nav. imago): hominem quoius rei … similem esse arbitrarer simulacrumque habere Pl.

2. le slika, le podoba, le privid, zgolj posnetek (posnemek, snimek), kopija, imitacija: simulacra virtutis Ci., belli simulacra ciere V., Lucr. navidezen boj, pugnae cient simulacra sub armis V. ali simulacrum ludicrum pugnae L. ali simulacrum navalis pugnae L. ali simulacra proeliorum Gell. manever oz. manevri, simulacrum decurrentis exercitus L., vindemiae T.; occ. navidezna slika, lažna podoba, izmišljena slika (podoba), slepilo, pretveza, privid, zgolj videz, iluzija, senca, fantom: simulacra religionis Ci., haec simulacra sunt auspiciorum, auspicia nullo modo Ci., si denique imaginem iudiciorum aut simulacrum aliquod futurum reliquum credidisset Ci., qui ea simulacra libertatis senatui praebebat T., simulacra inania Q. nebistvene (brezbistvene, prazne) podobe.