Franja

προσ-παροξῡ́νω še bolj razdražim, razsrdim.

προσ-περιβάλλω 1. act. obdajam še s čim, postavljam (gradim) še kaj okoli česa. 2. med. spravljam kaj na se, prisvojim si kaj, polastim se česa.

προσ-πορίζω zraven še pridobim, pripravim, προσόδους nove dohodke.

προσ-πυνθάνομαι med. vrhu tega še poizvedujem, izprašujem, vprašujem.

προσ-συλλαμβάνομαι med. vrhu tega se še udeležim τινός.

προσ-τειχίζω (zraven) obdam še kaj z zidom, še kaj obzidam, sprejmem v obzidje.

προσ-τελέω vrhu tega še plačujem μισθόν.

προσ-τίθημι [gl. τίθημι, aor. cj. ion. προσθέω, adi. verb. προσθετέον] I. act. 1. pristavljam; polagam, postavljam na, pred kaj λίθον, pri-, zaslanjam, zapiram θύρας, naslanjam, pristavljam κλίμακας. 2. pren. a) nalagam τί τινι, ζημίαν, naročam; pripisujem αἰτίαν, prištevam, vcepim komu kaj, navadim koga na kaj τινὶ τὸ δύνασθαι; delam silo, prisilim koga ἀνάγκην; povzročujem, napravljam; b) do-, pristavljam, podeljujem; pomnožujem, (po)večam, dodajam, primaknem πῆχυν, izročam πόλιν, dajem komu za ženo γυναῖκα, pridružujem se komu ἐμαυτόν; vrhu tega še storim kaj καὶ τοῦτο. II. med. 1. pridružujem se komu, pristopam h komu, držim s kom; privoljujem, pritrjujem, odobravam γνώμῃ. 2. pri-, dodam iz svojega, ψῆφον glasujem za, ugodim komu, ustrezam mu, hvaležen sem χάριν, μῆνιν kuham jezo, πόλεμον začenjam vojsko, napadem z vojsko. 3. pri-, dodevam si kaj, prisvojim, nakopavam si κακόν, pridobivam zase (sebi), ἰσχύν povečam (pomnožim) si moč, τινὰ πολέμιον τοῖς ἄλλοις napravljam si še koga za sovražnika, δάμαρτα jemljem za ženo, πέλας χώρας spremljam v svojo bližino.

πρόσ-φατος 2 (φεν) svež, nov NT, mlad, ravnokar umorjen Ἕκτωρ, νεκρός mrtvec, ki še ni začel trohneti, še neizpremenjen, prvoten (o poslopjih, ki še tako stoje, kot jih je stavbenik postavil). – adv. nedavno.

προσ-φθονέω vrhu tega še zavidam, sem nevoščljiv (ljubosumen).

προσ-χράομαι d. m. vrhu tega še rabim, jemljem na pomoč.

προσ-χρῄζω poet., ion. προσ-χρηΐζω 1. vrhu tega potrebujem še česa τινός. 2. zraven še zahtevam, želim si še česa τινός, τί. 3. prosim, τινός koga.

πώ enkl., ion. κώ [Et. iz qwo-] 1. še, v zvezi οὔπω, μήπω še ne. 2. kedaj, kako, nekako, kakorkoli.

πώποτε adv. (sploh) kdaj, nekoč, nekdaj, οὐδεὶς πώποτε še nobeden.

στεῖρα², ἡ [Et. iz στερjα, lat. sterilis] ki še ni rodila, nerodovitna, jalova, βοῦς jalovica.

συμ-παραμένω ostanem s kom skupaj, živim še dalje s kom NT.

σχολή, ἡ [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. brezdelica, brezdelje, prosti čas, mir(ovanje), počitek, τινός pred kom; odmor, ura počitka; σχολή ἐστι αὐτῷ ima čas, πρός τι za kaj, σχολὴ γίγνεταί τινι ἀπό τινος kdo dobi mir pred čim = se iznebi česa; σχολὴν ἄγω imam čas, praznujem, počivam, σχολὴν ἄγω ἐπί τινι posvetim prosti čas čemu, σχολὴν ποιοῦμαι πρός τι vzamem si čas za kaj, σχολὴν ἔλαβον vzel sem si čas, ἐπὶ σχολῆς, κατὰ σχολήν počasi, mirno. 2. a) kar kdo v prostem času dela, ukvarjanje v prostem času, predavanje, (znanstveni) pogovor, ἐπὶ σχολήν v znanstvene namene; b) šola NT. 3. obotavljanje, odlašanje, počasnost, lenoba, σχολὴν ἄγω odlašam. 4. adv. σχολῇ a) polagoma, počasi, leno; b) komaj, težko; εἰ δὲ μή … σχολῇ γε še manj.

τέλος¹, ους, τό [Et. iz qweles- iz kor. qwel, vrteti; prv. pomen: zvršitev, višek = konec; sor. τέλλω] 1. a) konec, meja, izid, sklep, konec življenja, smrt, τέλος ἔχω po meni je NT, mrtev sem, ἡ ἀρχὴ καὶ τὸ τέλος začetek in konec NT, εἰς τέλος τοῦ ζῆν ἀφικνέομαι dospem na rob življenja, πρὸς τέλος γόων ἀφικνέομαι neham tarnati, τέλος γίγνεται τῇ ἡμέρᾳ dan se bliža (nagiba) h koncu, ἡ θυσία τέλος εἶχεν daritev je bila končana; μύθων konec govora, οὐ τέλος ἵκεο μύθων nisi še vsega povedal (kar bi moral povedati); b) (določen) rok χρόνου, μισθοῖο čas plačila; c) cilj, namen, smoter; τῆς πίστεως namen vere NT, τέλος (χαριέστερον) početje, dejanje; θανάτοιο τέλος = θάνατος, slično γάμοιο, νόστοιο τέλος = γάμος, νόστος; d) adv. τέλος, τὸ τέλος končno, naposled, nazadnje, slednjič, εἰς τέλος naposled, do konca NT, διὰ τέλους neprestano, popolnoma. 2. a) do-, izvršitev, uresničenje, izpolnitev, odločitev, τέλος ἔχει τι izpolnjuje se kaj, ἐν ἐμοὶ τέλος γίγνεται v mojih rokah je odločitev, τούτου τέλος ἐν θεῷ ἐστίν o tem odločuje bog; τέλος τίθημι καλῶς srečno dokončam, τόσσον τέλος ἔχον do tod (tako daleč) so bili narejeni, τέλος μάχης γίγνεται bitka se konča, ἐς τέλος ἔρχομαί τινος dospem do konca, končam (μανίας rešim se blaznosti), τέλος ἐπιτίθημί τινι končam kaj, ὃ πᾶσι τοῖς προτέροις ἐπέθηκεν τέλος s čimer je vsa prejšnja dejanja prekosil, τέλος γίγνεται ἐπ' ἀρῇσιν kletve se izpolnijo; τέλος ποιοῦμαί τινος dovršim kaj; b) uspeh ὁδοῦ, zmaga πολέμοιο, posledica τῶν γενομένων, δίδωμι ἀγαθὸν τέλος podelim uspeh, ἶσον τείνω πολέμου τέλος postavim izid vojne od obeh enako daleč, podelim (obema) enako bojno srečo. 3. vrh(unec), višek, poglavitna stvar, τῶν παίδων popoln razvitek, popolnost, vzor, τοῦ τέλους ἅπτομαι dosežem vzor, αἱ ἐν τέλει γυναῖκες zakonske (omožene) žene; τέλος λαμβάνω dozorim (o žitu), ἥβης τέλος mladostna moč, moška zrelost. 4. (državna) služba, čast, dostojanstvo, oblast, moč, πρὶν τέλος τι τούτων ἔχει predno bi postali pogoji pravnomočni, τέλος ἔχω imam oblast, εἰς τέλος καθίσταμαι, ἐν τέλει γίγνομαι nastopim službo; pos. τὰ τέλη (ἔχοντες), οἱ ἐν τέλει ὄντες višje oblasti, gosposka, vlada, oblastniki, uradniki, vojni svet, οἱ μάλιστα ἐν τέλει najvišji uradniki. 5. a) davek, carina, mitnina NT; b) stroški, izdatki, τοῖς οἰκείοις (ἰδίοις) τέλεσσι na lastne stroške, τέλη λύειν (= λυσιτελεῖν) koristiti τινί; c) (obljubljeno) darilo, daritev, nagrada, ἔγκαρπα sadni darovi, πάγχαλκα τέλη bojna oprava sovražnika, ki se mora Zevsu darovati. 6. pl. posvečenje, posvetitev, svete skrivnosti (misteriji), verska slavnost, praznik, νυμφικά svečano venčanje.

τεύχω [Et. sor. τύχη, τυγχάνω; nem. taugen (got. dugan = tauglich), tüchtig, Tugend. – Obl. fut. τεύξω, aor. ἔτευξα, pf. τέτευχα, pass. pf. τέτυγμαι, inf. τετύχθαι, plpf. ἐτετύγμην, fut. 3 τετεύξομαι, aor. ἐτεύχθην, ἐτύχθην, adi. verb. τυκτός, med. fut. τεύξομαι – ep. impf. 3 du. ἐτεύχετον, aor. 1 τεῦξα, aor. 2 (redupl.) τέτυκον, inf. τετυκεῖν, pf. pass. 3 pl. τετεύχαται, plpf. τετύγμην, 3 pl. (ἐ) τετεύχατο, aor. 2 med. τετυκόμην, inf. τετυκέσθαι, ion. plpf. act. ἐτετεύχεα]. ep. poet. I. act. 1. pripravljam δεῖπνον, narejam, izdelujem, gradim, tešem δώματα, νηόν, εἴδωλον; tkem εἵματα. 2. prirejam, povzročujem, učinjam, izmišljam δόλον, zaženem krik βοήν, vnemam, začenjam ἔριν; τινά τι narejam koga za kaj ἄγνωστόν τινα; τί σ' ἔτ' τεύξω kaj naj še s teboj naredim (počnem)? II. med. dam si kaj napraviti, pripravim si kaj τί. III. pass. 1. pripravljam se, izdelujem se, τετυγμένος dobro (lepo, umetno) izdelan κρητήρ, τινός iz česa, ἀγρός dobro obdelano polje, νόος zdrav, popoln, τινί preskrbljen, okrašen s čim. 2. zgodim se, postanem ἀνσχετὰ ἔργα, nastanem, vnamem se νεῖκος, μάχη, κακόν, usojen (določen) sem ὁμοίη μοῖρα, φόνος umor je sklenjen; pogosto (= εἰμί, ὑπάρχω) sem Ζεὺς ταμίης, Διὸς ἱρεύς, ξεῖνος τέτυκτο, γυναικὸς ἄρ' ἀντὶ τέτυξο obnašal si se kakor ženska. IV. pf. τέτευχα 1. ion. sem pripravljen (narejen), τινός iz česa; s pt. slučajno kaj delam, ἐτετεύχεε ἐπισπόμενος Καμβύσῃ slučajno je prišel s Kambizom. 2. ep. pt. τετευχώς napravljen, narejen.

τό-τε adv. 1. a) v onem času, tedaj, ὁ τότε tedanji, οἱ τότε tedaj živeči ljudje, sodobniki, predniki, εἰς τὰ τότε do tedaj, ἐκ τότε od tedaj; b) nekdaj, poprej. 2. korel. k ὅτε, εἰ, ἐπεί tedaj, nato, potem, tedaj še le.