-
ἀπο-γυιόω (γυῖον) ep. oslabim (-iti), pripravljam ob moč.
-
ἀπο-χωλεύω, -όω popolnoma ohromim (-iti), napravim popolnoma hromega; pass. popolnoma ohromim (-éti).
-
ἄρχω [Et. srvn. regen, moleti; prv. pom. ἄρχω = biti nad kom, vladati. – Obl. fut. ἄρξω, aor. ἦρξα, pf. ἦρχα, pass. pf. ἦργμαι, aor. ἤρχθην, fut. ἀρχθήσομαι in ἀρξομαι, adi. verb. ἀρκτέον]. I. act. sem prvi, sem spredaj 1. po prostoru in času: a) hodim, grem pred kom, abs., τινί, ἐν τοῖσι med njimi, τινὶ ὁδόν peljem koga po potu, kažem komu pot, tudi ὁδοῖο, κατὰ κέλευθα; λυπηρόν τι ἄρχω prvi razžalim; b) začnem τινός, τοῦ διαβαίνειν prvi grem črez kaj, τοῖσι μύθων med njimi govor, τοῦ λόγου začnem razgovor, δαιτός pripravim obed; s pt. ἦρχε κιών začel je iti, χαλεπαίνων začel je prepir; z inf. ἦρχε νέεσθαι začel je odhajati, μάχεσθαι peljal jih je v boj; c) sem povod, vzrok, povzročim kaj τὸ δῶρον ἦρξε τῶν κακῶν, ἀνομίας ἦρξε τὸ νόσημα. 2. po dostojanstvu in ugledu: sem na čelu, nadkriljujem, vladam, (aor. zavladam), zapovedujem, gospodujem, vodim, sem arhont; ἄρξας Συρίας prvi namestnik Sirije, ἀρχὴν ἄρχω opravljam državno službo; pren. imam v svoji oblasti, gospodujem nad čim γαστρός, ἡδονῶν. II. pass. dam se vladati, ubogam, sem pokoren; ὁ ἀρχόμενος podložnik, ὁ ἀρξόμενος bodoči podložnik. III. med. 1. začnem, pričnem, primem za kaj, poizkusim (ἀπό) τινος, τοῦ λόγου, μύθων, ἔκ τινος izviram kje, πάντων μελέων vzamem najprej za bogove od vseh udov kose, s pt. ἐπιμελόμενος začnem skrbeti, ἤρξατο δακρύσας najprej je zajokal (potem pa se je nasmejal), z inf. λέγειν začnem govoriti, pt. ἀρχόμενος s početka, v začetku, ἀρξάμενος ἐκ παίδων od mladih let (nog). 2. intr. začenjam se ἀρχομένου χειμῶνος.
-
ἀσθενόω (ἀ-σθενής) (o)slabim (-iti) τινά.
-
βλάπτω [fut. βλάψω, aor. ἔβλαψα, pf. βέβλαφα, pass. βέβλαμμαι, aor. ἐβλάβην in ἐβλάφθην, fut. βλαβήσομαι in βλάψομαι (s pas. pom.), ep. aor. p. 3 pl. βλάβεν] 1. škodujem komu τινά, poškodujem, ranim, ohromim (-iti); βεβλαμμένος ἦτορ življenja oropan = ubit; τινά τι oškodujem koga v čem. 2. zadržujem ἅρματα, oviram, slabim; τινά τινος koga v čem, γούνατα βλάβεται kolena se šibe; pass. zapletem se v kaj, ἐν ὄζῳ zadržujejo me v, κατὰ κλόνον zaostanem v bojnem metežu, zapletem se v bojni metež; spotikam se ob kaj ἀσπίδι. 3. varam, mamim, slepim, zmešam, slepim τινὰ (φρένας in brez φρένας); βλαφθείς zmešan.
-
γυιόω (γυιός hrom) ohromim (-iti), oslabim (-iti).
-
διαβατέος 3 kar se mora prehoditi, črez kar se mora iti.
-
εἶμι [Et. idevr. éimi, kor. ei, slov. i-ti, i-dem. – Obl. at. praes. ind.: εἶμι, εἶ, εἶσι(ν), ἴτον, ἴμεν, ἴτε, ἴασι(ν); cj. ἴω, ἴῃς itd., opt. ἴοιμι, ἴοις, imper. ἴθι, ἴτω, ἴτε, ἰόντων (ἴτων, ἴτωσαν), inf. ἰέναι, pt. ἰών, ἰοῦσα, ἰόν; impf. ᾖα, ᾔεις in ᾔεισθα, ᾔει(ν), ᾖτον itd., 3 pl. ᾖσαν, ᾔεσαν, adi. verb. ἰτέον – ep. praes. ind. 2 s. εἶς, εἶσθα cj. 2 s. ἴῃσθα, 3 s. ἴῃσιν, 1 pl. ἴομεν, opt. ἰείην, inf. ἴμ(μ)εναι; impf. 1 sg. ἤια, ἤιον, 2 sg. ἤιες, ἴες, 3 sg. ἤιε(ν), ᾖε(ν), ἴε(ν), 3 du. ᾐείτην, ᾔτην, ἴτην, 1 pl. ᾔειμεν, ᾔομεν, 3 pl. ἤισαν, ᾔεσαν, ἤιον, ἴσαν, fut. εἴσομαι, aor. εἰσάμην, ἐεισάμην]. Ind. prez. ima v prozi vedno fut. pomen; v prez. ga nadomestuje ἔρχομαι (druge prez. oblike imajo prez. pomen, razen pt. in inf., ki imata tudi fut.pomen) 1. a) grem, pojdem, stopim; potoval bom, korakal bom; popeljem se, poletim; b) odidem, odpotujem, prodrem, pridem, dospem; vrnem se. – Veže se α.) z acc. οἴκους domov, ὁδόν po poti, ἄδικον ὁδόν po poti krivice, τὸ μέσον τοῦ οὐρανοῦ prestopim, prekoračim; β.) z gen. χροός predrem skozi kožo, πεδίοιο hodim po ravnini; γ.) z inf. ali part. fut. začnem, nameravam, hočem, ἤιε αἰνέων začel je hvaliti, εἶμι λέξων takoj hočem povedati; δ.) ἴθι pri vzpodbudi: daj, nuj, no, torej; ε.) s predlogi: διὰ φιλίας občujem prijateljsko, διὰ παντὸς πολέμου vojskujem se z vsemi sredstvi, na vse načine, εἰς χεῖράς τινι spoprimem se s kom, εἰς τὰ παραγγελλόμενα pokoren sem poveljem, ἐς συμμαχίαν pristopim zavezi, εἰς Ἀίδαο umrem, εἰς λόγους začnem s kom pogovor, ἐπὶ πόλιν napadem. 2. minem, potečem (o času), razširim se φάτις, dospem (o govorici), zadonim, razlegam se (o glasu), izidem se ἡ μοῖρα.
-
εἰσ-βιβάζω prinašam, spravljam v, mečem v, puščam iti koga v (ladjo), vkrcam, εἰς ἅρμα posadim na voz.
-
ἐκ-τυφλόω popolnoma oslepím (-íti).
-
ἐξ-αλαόω ep. (popolnoma) oslepim (íti), koga τινά.
-
ἐξ-ῑάομαι d. m. (popolnoma) ozdravim, (-iti), popravim.
-
ἔρχομαι [Et. iz ἔρ-σκο-μαι. – Obl. v at. prozi večinoma samo ind. praes., impf. ᾔειν, fut. εἶμι, ἥξω, ἀφίξομαι, ἐλεύσομαι, aor. ἦλθον, cj. ἔλθω, imper. ἐλθέ, inf. ἐλθεῖν, ep. ἤλυθον, inf. ἐλθέμεν (αι). NT ἦλθα, pf. ἐλήλυθα, ep. εἰλήλουθα, 1 pl. εἰλήλουθμεν, pt. εἰληλουθώς, plpf. εἰληλούθει] grem, hodim, prihajam, približujem se; potujem, vozim se, plovem, tečem (o reki); dospem, prispem; nastopim, nastanem; odhajam, prihajam nazaj, vračam se (domov). – Rabi se ali absolutno ali v zvezi 1. z adverbi: ἄψ, εἴσω, πάλιν, οἴκαδε, αὖτις itd.; ἐκτὸς ὅρκων prelomim prisego, krivo prisežem, ὁμόσ' ἦλθε μάχη bitka se je začela, ὁμοῦ shajam se, ἄλλῃ grem drugam, γέρας je za mene izgubljeno, gre v druge roke. 2. z acc.: ὁδόν prehodim, hodim po poti, potujem, ἐξεσίην pridem kot poslanec, Ἀΐδαο δόμους v Had, τινά prihajam h komu, κλισίην, πόλιν v šator, v mesto, τὰ θεῶν μελεδήμαθ', ὅταν φρένας ἔλθῃ kadar prešine misel na bogove srce, σὲ δ' ἐλήλυθεν πᾶν κράτος dosegel si vso kraljevo moč. 3. z gen.: πεδίοιο po polju (ravnini), γῆς prihajam iz kake dežele. 4. z dat.: prihajam za koga ali h komu κῆρυξ, ἄγγελοι, τοῖς Ἀθηναίοις ἦλθε τὰ γεγενημένα prišlo je poročilo o dogodkih. 5. s part.: a) θέουσα pritečem, ἦλθε πεφοβημένος pribežal je, φθάμενος prehitel je, οὐ δύναμαι μάχεσθαι ἐλθών ne morem iti in se bojevati; b) s pt. fut. izraža nameravano dejanje: hočem, nameravam kaj storiti, ἔρχομαι οἰσόμενος ἔγχος grem (tja), da si prinesem sulico, ἔρχομαι ἐρέων (λέξων) nameravam govoriti, hočem povedati, takoj bom povedal; ἔρχομαι ὀψομένη da vidim. 6. s predlogi (gl. tudi posamezne predloge) a) ἀπό τινος prihajam od koga, ἦ κέ μοι αἰνόν ἀπὸ πραπίδων ἄχος ἔλθοι tedaj bi se pač zares moje srce iznebilo strašne žalosti; b) διά τινος proderem skozi kaj, διὰ μάχης τινί vojskujem se, spopadem se s kom, διὰ πάντων τῶν καλῶν izpolnjujem vse dolžnosti; c) εἴς τινα prihajam h komu, εἰς λόγους τινί prihajam h komu na razgovor, εἰς μάχην τινί grem proti komu v boj, εἰς χεῖράς τινι spopadem, spoprimem se s kom, εἰς ὄψιν pridem pred oči, εἰς τοσοῦτο αἰσχύνης grem tako daleč v nesramnosti, sem tako nesramen, εἰς ἐμαυτόν spametujem se NT, εἰς ἀριθμόν dam se prešteti; d) ἔκ τινος prihajam iz česa (sem), ἐκ τῶν παρόντων δεῖ ἡμᾶς ἄνδρας ἀγαθοὺς ἐλθεῖν iz sedanjih nevarnosti moramo iziti kot hrabri možje; e) ἐπί τινα grem proti komu, napadem, ἐπί τι grem nad kaj, lotim se česa, ἐπὶ πᾶν poskusim vsa sredstva, napnem vse strune, νόσος ἐπὶ μεῖζον bolezen se hujša; f) παρά τινα prihajam h komu, παρ' ὀλίγον (οὐδέν) ἦλθε malo, nič ni manjkalo, skoraj, malodane, παρὰ τοσοῦτον ἦλθε κινδύνον tako blizu pogina je prišlo (mesto); g) περί τινα obdam, Κύκλωπα περὶ φρένας ἤλυθεν οἶνος vino ga je omamilo, περὶ δέ σφεας ἤλυθ' ἰωή okrog njih se je razlegal glas.
-
ἰσχναίνω [fut. ἰσχνανῶ, aor. ἴσχνανα, ion. ἴσχνηνα] 1. (iz)sušim, storim, da kdo shujša. 2. slabim (-iti), ponižujem.
-
ἰτέον, ἰτητέον adi. verb. od εἶμι treba je iti.
-
καρτερός 3, ep. tudi κρατερός (κράτος) 1. o osebah: a) močen, čvrst, mogočen, silen, ὑμεῖς καρτεροὶ ἀεί vi ste vedno vladarji; b) hraber, srčen, pogumen, okruten; c) vztrajen πρὸς πάντα, stanoviten, trdovraten πρὸς τὸ ἀπιστεῖν. 2. o stvareh: a) močen, čvrst, trden, δεσμός, τεῖχος, φάλαγγες, χωρίον, τὰ καρτερά utrjeni kraji, trdnjave; b) silen, silovit, hud ὅρκος, ἕλκος, μάχη, βίη, ἀνάγκη, mogočen, trd μῦθος, strasten ἔρις, μένος, καρτερὰ ἔργα sila, nasilje; τὸ καρτερόν sila, nasilje, τόλμης εἶμι πρὸς τὸ καρτερόν v svoji drznosti hočem iti do skrajne sile, κατὰ τὸ καρτερόν s silo, z orožjem v roki, τὰ καρτερώτατα (kar je) največje, najmogočnejše. – adv. καρτερῶς in κρατερῶς silno, krepko, junaško ἀγορεύω, ἑστάναι čvrsto stati, ἔχεο drži se junaško.
-
κατα-βιβάζω velevam komu doli iti, stopiti, doli spravljam, peljem, ἐκ τῶν ὀρῶν prisilim koga, da pride doli; NT ἕως ᾅδου pahnem v pekel.
-
κατα-κλάω (gl. κλάω) 1. a) (od)lomim, zlomim; intr. zlomim se; b) presunem, ganem, ἐμοί γε κατεκλάσθη φίλον ἦτορ ganilo me je v srce, ἡμῖν κατεκλάσθη φίλον ἦτορ δεισάντων srce se nam je skrčilo od strahu. 2. oslabim, ohromim (-iti).
-
κατα-πλουτίζω obogatim (-iti) τινά.
-
μαραίνω [Et. iz kor. mere, zdrobiti, slov. mrva, nem. mürbe (srvn. mürwe, stvn. muruwi in marawi), morsch, Mörser (srvn. zermürsen = zerdrücken). – Obl. fut. μαρανῶ, aor. ἐμάρᾱνα, pass. ἐμαράνθην]. 1. act. udušim, (u)gasim, uničim, zatrem, ὄψεις oslepim (-iti). 2. pass. ginem, minevam, ugasnem φλόξ, ovenem, posušim se; o reki: usahnem.