Franja

vzdržáti (-ím)

A) perf.

1. tenere, sostenere, reggere; avere la portata:
led je vzdržal, čeprav ni bil debel il ghiaccio ha tenuto, benché non di grande spessore
most vzdrži pet ton il ponte ha una portata di cinque tonnellate

2. sopportare, reggere:
ne vzdržati napora non reggere alla fatica

3. resistere:
ponesrečenci so vzdržali brez hrane cel teden i superstiti resistettero senza cibo un'intera settimana

4. sostenere; tener testa a:
podjetje je vzdržalo konkurenco l'azienda ha tenuto testa alla concorrenza
polk je vzdržal sovražnikov napad il reggimento ha sostenuto l'attacco nemico

5. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
rastlina vzdrži na prostem samo v toplih krajih la pianta resiste all'aperto soltanto nelle zone calde

6. (biti sposoben premagati željo) resistere:
brez cigaret ni vzdržal en sam dan non ha resistito un solo giorno senza le sigarette

7. resistere, durare:
stroj bo vzdržal še nekaj let la macchina durerà ancora qualche anno
stara oblika je še dolgo vzdržala la vecchia forma si è mantenuta, ha resistito a lungo
tako pisanje ne vzdrži kritike una scrittura che non regge alla critica
vdržati primerjavo s čim essere pari a, reggere il confronto con
ne vzdržati pogleda nekoga abbassare gli occhi, non poter guardare qcn.
ne vzdržati dolgo v zakonu separarsi presto

B) vzdržáti se (-ím se) perf. refl.

1. astenersi, guardarsi da; evitare:
vzdržati se kajenja astenersi dal fumare

2. trattenersi:
vzdržati se smeha trattenersi dal ridere

3. tenersi, resistere; sopravvivere:
s težavo se je vzdržal v vodi aveva difficoltà a tenersi a galla nell'acqua
brez gospodaskega napredka se narod ne bo vzdržal senza progresso economico la nazione non sopravviverà

vzdŕžen (-žna -o) adj.

1. sobrio, misurato; astinente:
pri kajenju je vzdržen non fuma, si astiene dal fumare

2. sopportabile:
komaj vzdržne bolečine dolori al limite della sopportazione, appena sopportabili

3. sostenibile, difendibile, accettabile:
vzdržne zahteve richieste accettabili
vzdržne in nevzdržne teorije teorie difendibili e indifendibili

4. ininterrotto

5. knjiž. (zadržan) riservato; abbottonato

vzeti¹ [é] (vzamem) jemati

1. nehmen, -nehmen (dol hinunternehmen/herunternehmen, gor hinaufnehmen/heraufnehmen, iz hinausnehmen/herausnehmen, einer Sache entnehmen, iz rok abnehmen, narazen [auseinandernehmen] auseinander nehmen, nazaj zurücknehmen, proč wegnehmen, s seboj mitnehmen); tudi pravo an sich nehmen; iz kartona, paketa: auspacken, (einer Packung …) entnehmen
vzeti dopust Urlaub nehmen, sich beurlauben lassen, sich freistellen lassen
vzeti iz obtoka denar ipd.: einziehen, außer Kurs setzen
vzeti iz okvira aus dem Rahmen nehmen, ausrahmen
vzeti iz plenic auswickeln
vzeti iz prometa aus dem Verkehr nehmen/ziehen, vozilo: außer Dienst stellen
vzeti iz uporabe außer Gebrauch setzen
vzeti na svoja pleča krivdo ipd.: auf seine Rechnung nehmen, auf seine Schulter nehmen
vzeti nase krivdo ipd.: auf sich nehmen, auf seine eigene Kappe nehmen, dolgotrajne preiskave ipd.: auf sich nehmen, sich (Untersuchungen) unterziehen
vzeti posojilo eine Anleihe nehmen, na kaj: eine Anleihe nehmen auf, (etwas) belehnen
vzeti s seboj v grob mit ins Grab nehmen
vzeti v hrambo in Verwahrung nehmen
vzeti v komisijsko prodajo in Kommission nehmen
vzeti v najem mieten, anmieten
vzeti v račun (etwas) in Rechnung nehmen, kot staro za novo: in Zahlung nehmen
vzeti v rejo otroka: in Pflege nehmen
vzeti v službo koga (jemanden) anstellen
vzeti v sredo in die Mitte nehmen
vzeti v zakup (etwas) pachten, in Pacht nehmen, figurativno in Kauf nehmen
vzeti v zaščito in Schutz nehmen
vzeti zalet anlaufen, Schwung holen

2. zdravila: nehmen, einnehmen; prstne odtise: abnehmen, za preiskavo: nehmen, entnehmen
vzeti kri eine Blutprobe nehmen/entnehmen
vzeti vzorec eine Probe nehmen/entnehmen, ein Muster nehmen/entnehmen

3.
vzeti podkupnino Schmiergeld einstecken, sich bestechen lassen

4. figurativno nehmen, rauben (spanec den Schlaf)
vzeti čas Zeit rauben, Zeit kosten, veliko časa: zeitraubend sein
vzeti čast in dobro ime pravo die Ehre abschneiden
vzeti dar govora (jemandem) die Rede verschlagen
vzeti iluzije komu (jemandem) die Illusionen rauben
vzeti moči bolezen: an den Kräften zehren
vzeti sapo (jemandem) den Atem verschlagen
vzeti tek komu (jemandem) den Appetit verschlagen
vzeti veselje do komu (jemandem etwas) vermiesen/verleiden, (jemandem) alle/die Freude nehmen
vzeti voljo komu (jemanden) entmutigen
vzeti si življenje sich das Leben nehmen, sich umbringen

5.
figurativno vzeti besedo komu (jemandem) das Wort nehmen
vzeti besedo iz ust komu (jemandem) das Wort aus dem Mund nehmen, (jemandem) aus dem Herzen sprechen
vzeti si k srcu nasvet: beherzigen, (biti žalosten) sich (etwas) zum Herzen nehmen
vzeti kot (sprejemati) nehmen als, (sprijazniti se) (etwas) hinnehmen
vzeti na muho (jemanden) aufs Korn nehmen/ins Visier nehmen
vzeti ost čemu (einer Sache) die Spitze nehmen, den Stachel nehmen
vzeti pod drobnogled unter die Lupe nehmen
vzeti pot pod noge die Beine unter den Arm nehmen
vzeti pravico v lastne roke Selbstjustiz üben
vzeti resno ernst/wichtig nehmen
ne vzeti resno česa: nicht ernst nehmen, [leichtnehmen] leicht nehmen, auf die leichte Achsel/Schulter nehmen, koga: nicht ernst nehmen, nicht für voll nehmen
vzeti v misel in Betracht ziehen
vzeti v poštev berücksichtigen
vzeti v precep koga (jemanden) in die Schraube nehmen
vzeti si za zgled koga: sich (jemanden) zum Vorbild nehmen
vzeti za zlo (jemandem etwas) verdenken

6.
vzeti nedovoljena poživila dopen
vzeti mamila fixen
vzeti kokain koksen

7. za moža/ženo: heiraten, ehelichen

8.
vzemimo, da … vorausgesetzt, [daß] dass …, angenommen, [daß] dass …

9.
figurativno kjer nič ni, še vojska ne vzame wo nichts ist, hat der Kaiser sein Recht verloren
| ➞ → jemati¹

vzéti to take

vzéti si čas to take one's time
vzéti si dopust to take a holiday; to get leave of absence
vzéti (jemati) čas to take up time
vzéti koga v avto to give someone a lift
vzéti eno z drugim to take one thing with another
vzéti v posest to take possession of
vzéti si k srcu to take (something) to heart
vzéti v presojo, v pretres to discuss, to examine
vzéti slovo od to take leave of
vzéti v poštev, v račun to take into account (ali into consideration)
vzéti (smatrati) kaj za samoumevno to take something for granted
vzéti na poskušnjo to take on trial; (ali trgovina on approval)
vzéti (v najem) stanovanje to take a flat
vzéti komu mere za obleko to measure someone for a suit, to take someone's measurements, za obutev to take someone's foot measurements
vzéti (kupiti) vozovnico to take a ticket
vzéti taksi to take a taxi
vzéti na znanje to take notice of
vzéti v najem, v zakup to rent
vzéti koga v službo to engage someone, to take someone into one's service
vzéti strup (zastrupiti se) to take poison
vzéti na kredit to take on credit
vzéti posojilo to raise a loan
vzéti koga za svojega (posvojiti) to adopt someone
vzéti v roke to take in one's hands
vzéti za zlo to take amiss, to take in bad part
vzéti pod streho (koga) to lodge, to take in, to shelter, to give shelter
vzéti nazaj to take back
vzéti življenje takšno, kot je to take the rough with the smooth
narazen vzéti to take apart, to take asunder
vzéti kaj za sveto resnico to take something for gospel truth
vzéti si življenje to take one's (own) life, to commit suicide
vzemi ali pa pusti! take it or leave it!
vzemi dežnik s seboj! take your umbrella!
vzemi to resno! take it seriously!
kakor se vzame (figurativno) that depends
vrag vzemi to! deuce take it!
vzela sta se they got married
tega si ne pustim vzéti I insist on it
vzemi se skupaj! (pridi spet k sebi!) be yourself!
vzemite se skupaj! (figurativno) pull yourself together!
vzemite me s seboj! take me along!
vse so mu vzeli they took everything from him

vzéti prendre ; (sprejeti) recevoir, accepter ; (odvzeti) ôter, enlever, retirer

vzeti iz tirer de, prélever sur
vzeti nase assumer quelque chose, prendre quelque chose sur soi, endosser quelque chose, se charger de quelque chose
vzeti s seboj prendre avec soi, emmener, emporter
vzeti narazen défaire, démonter, décomposer
vzeti nazaj reprendre, retirer, rétracter, se dédire de, se désister de
vzeti si čas prendre son temps
vzeti dopust prendre un congé
konec vzeti périr, succomber
vzeti mero prendre la mesure de
vzeti koga v službo engager quelqu'un, prendre quelqu'un à son service
vzeti s silo prendre quelque chose de force
vzeti si kaj k srcu prendre quelque chose à cœur
vzeti za svojega adopter (un enfant)
vzeti za zlo prendre en mauvaise part
vzeti kaj na znanje prendre connaissance (ali note, acte) de quelque chose
vzeti za ženo, za moža épouser quelqu'un, se marier avec quelqu'un
vzeti slovo prendre congé
izpred nosa kaj vzeti (familiarno) chiper (ali souffler) quelque chose au nez (ali à la barbe) de quelqu'un
vzemimo, da… admettons que…, supposons que…, à supposer que…
resno (tragično) vzeti prendre au sérieux (au tragique)
kakor se vzame c'est selon, ça dépend
za zgled si vzeti koga prendre quelqu'un pour modèle, prendre modèle sur quelqu'un, se modeler sur quelqu'un
življenje si vzeti se tuer, se suicider, mettre fin à ses jours

vzéti (vzámem)

A) perf.

1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
vzeti dopust prendere le ferie
kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
vzeti posojilo prendere un prestito
vzeti plačo ritirare lo stipendio
vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

3. assumere, accogliere, accettare:
vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
vzeti (v šolo)
samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

4.
vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
vzeti v obravnavo mettere a discussione
vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

5.
vzeti za botra prendere come padrino
vzeti za družabnika prendere come socio
vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
vzeti vdovo sposare una vedova
vzeti v zakon sposare

6. prendere, togliere:
vzeti iz žepa prendere dalla tasca
vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
vzeti iz prodaje cessare di vendere
vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

7. prendere, attingere, trovare:
vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

8. farm. prendere (una medicina)

9. (pokazati določen odnos) prendere:
vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

11.
vzeti zalet prendere la rincorsa
star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

12.
vzeti nase assumersi:
vzeti nase krivdo assumersi la colpa
vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

13. pren.
vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
vzeti dih, sapo mozzare il respiro
vzeti komu glavo decapitare qcn.
pog. vzeti konec morire, suicidarsi
pog. vzeti mero prendere le misure
vzeti oči, vid togliere la vista
pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
vzeti v obzir prendere in considerazione
pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
vzeti na posodo prendere in prestito
Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
med. vzeti bris eseguire uno striscio
šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
gosp. vzeti iz modela sformare
vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
vzeti ugled screditare
vzeti v najem affittare
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
vzeti si pravico riservarsi il diritto

vzéti tomar ; (sprejeti) recibir, aceptar

vzeti iz sacar
vzeti s seboj llevar consigo; (odvzeti) quitar, retirar
narazen vzeti descomponer
vzeti kaj nase tomar sobre sí a/c, tomar a su cargo, encargarse de a/c; tomar por su cuenta a/c; asumir la responsabilidad de a/c
vzeti kaj zase tomar para sí a/c
vzeti koga k sebi (v hišo) recoger a alg en su casa, dar asilo a alg
vzeti si čas tomarse tiempo
vzeti mero tomar medida
vzeti dopust tomar vacaciones
vzeti v posest tomar posesión de, (s silo) apoderarse de
vzeti na ladjo, na krov tomar a bordo
vzeti koga v službo tomar a alg a su servicio
resno vzeti tomar en serio
tragično vzeti tomar por lo trágico
vzeti slovo od koga despedirse de alg
kakor se vzame según se tome; según (y cómo); depende
vzemimo, da ... supongamos que...
ne si pustiti vzeti, da ... insistir en (nedoločnik)
tega si ne pustim vzeti nadie me privará de hacerlo, no permiteré que se me impida
vzeti koga v zaščito tomar a alg bajo su protección
vzeti v shrambo tomar en depósito
vzeti za šalo tomar a risa (ali en broma)
s silo vzeti arrebatar, tomar por la fuerza
vzeti si kaj k srcu tomar a pecho a/c
vzeti si trud za ... tomarse la molestía de (nedoločnik)
vzeti kaj na znanje quedar enterado de a/c; tomar nota de a/c
vzeti na zapisnik hacer constar en acta (kaj a/c)
to delo vzame (jemlje) mnogo časa este trabajo exige (ali requiere ali lleva) mucho tiempo
vzeti v zakup, najem tomar en arriendo, arrendar
vzeti si koga za vzor tomar ejemplo de alg
vzeti zalet tomar carrerilla
vzeti si življenje quitarse la vida, suicidarse, matarse, poner fin a sus días
vzeti kaj iz žepa (iz obleke) sacar a/c del bolsillo
vzeti za zlo (zameriti) tomar a mal
vzeti za ženo tomar por esposa
vzeti se (poročiti se) maridar

vzòr pattern (za for); (čednosti ipd.) paragon; model; ideal

po vzòru on (ali following) the model of
vzòr marljivosti model of industry
vzòr žene a model wife, the model of a wife
ona je vzòr lepote she is a paragon of beauty
on je vzòr očeta he is a model father, he is the model of a father
vzeti, jemati si koga za vzòr to model oneself on (ali upon, after) someone, to mould oneself on someone

vzpénjati se (-am se) | vzpéti se (vzpnèm se) imperf., perf. refl.

1. salire; montare; aer. prendere quota:
vzpenjati se na hrib salire sul monte
vzpenjati se na drevo montare sull'albero
letalo se je vzpenjalo skoraj navpično l'aereo saliva, prendeva quota quasi perpendicolarmente

2. (dvigati se, dvigniti se) impennarsi, inalberarsi:
konj se vzpne in zarezgeta il cavallo si impenna e manda un nitrito

3. (rasti, zrasti navzgor) arrampicarsi:
po zidu se vzpenja bršljan l'edera si arrampica sul muro

4. pren. (dosegati, doseči višjo stopnjo) progredire, crescere, salire:
gospodarstvo se hitro vzpenja un'economia che progredisce rapidamente
vzpeti se po družbeni lestvici salire nella gerarchia sociale

5. (dvigati se) innalzarsi; pren. slanciarsi, svettare:
nad reko se vzpenja hrib sopra il fiume si innalza un monte
pren. vrhovi dreves se vzpenjajo proti nebu le cime degli alberi si slanciano verso il cielo

6. pren. salire:
sonce se je vzpelo v zenit il sole è allo zenit
napetost drame se naglo vzpenja la tensione drammatica sale rapidamente
zvoki so se ubrano vzpenjali in spuščali i suoni salivano e scendevano armoniosi

vzplamtéti (-ím) | vzplamtévati (-am) perf., imperf.

1. accendersi, infiammarsi; divampare (tudi pren.):
ogenj vzplamti il fuoco divampa
boj spet vzplamti la battaglia si riaccende

2. brillare:
oko mu vzplamti v pritajenem ognju il suo occhio brilla di fuoco nascosto

vzplapoláti (-ám) | vzplapolávati (-am) perf., imperf.

1. sventolare:
zastave so vzplapolale v vetru le bandiere sventolarono al vento

2. divampare, avvampare, accendersi (tudi pren.):
v očeh mu je vzplapolala strast gli occhi si accesero di passione

vzplávati (-am) perf.

1. emergere, salire in superficie:
pren. na lice ji vzplava smehljaj sul suo volto si delinea un sorriso

2. redko cominciare a nuotare

vzròk cause; reason; ground; motive; source

iz kakšnega vzròka? for what reason?
iz istega vzròka for the same reason
brez vzròka without reason, causeless, groundless
prav iz tega vzròka for that very reason
vzròk (vir) vsega zla the source of all evil
ni vzròka za... there is no reason for...
ti si vzròk tega this is your fault
imam vzròk za... I have a reason for...
ni vzròka za bojazen there is no cause to be afraid
ni vzròka za kako spremembo there is no reason (ali no ground) for making a change
vzròk tega je tvoja lenoba it's your laziness that's to blame
iz enega (tega) ali drugega (onega) vzròka for one reason or another
kaj je vzròk takemu dviganju cen? what is the cause of (ali reason for) this rise in prices?
razjezil se je brez pravega vzròka he got angry without any real reason
nimate vzròka za pritožbo you have no ground(s) for complaint (ali for complaining)
kakšne vzròke moreš navesti za takšno ravnanje? what reasons can you give (ali can you allege) for such treatment?
ne more navesti nobenega vzròka za to, kar je storil he can produce no motive for what he has done
vzròki in učinki causes pl and effects pl
brez pravega vzròka for no particular reason

vztrájnost (-i) f

1. accanimento, assiduità, costanza, lena, perseveranza, tenacia, resistenza:
vztrajnost pri delu assiduità nel lavoro
z vztrajnostjo se marsikaj doseže con la tenacia, con la perseveranza si possono conseguire tanti obiettivi

2. fiz. inerzia:
zakon vztrajnosti legge d'inerzia

vžgáti² (vžgèm) | vžígati (-am)

A) perf., imperf. marchiare, imprimere il marchio (col ferro rovente):
vžgati znamenje v kožo imprimere il marchio nella pelle

B) vžgáti se (vžgèm se) | vžígati se (-am se) perf., imperf. refl. imprimersi:
podoba se mu je vžgala v zavest l'immagine gli si impresse nella coscienza

z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

I. (z rodilnikom)

1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

za para; por; a

za danes para hoy
dan za dnem día por día
korak za korakom paso a paso
beseda za besedo palabra por palabra
(v zameno) za a cambio de
knjiga za tebe un libro para ti
sredstvo za glavobol un remedio para (ali contra) el dolor de cabeza
nisem (razpoložen) za šale no estoy para bromas
jaz za svoj del ... por mi parte
jaz za svojo osebo por lo que a mí toca; en cuanto a mí; en lo que a mí respecta (ali concierne)
to je stvar zase esto es cosa aparte
za to ceno (po tej ceni) a ese precio, por ese precio
po 10 peset za kos a diez pesetas por pieza
za koga me (pa) imate? ¿por quién me toma usted?
za primer, da ... (para el) caso de que (subj); por si (ali acaso) (subj)
glasovati za koga votar por alg
vse govori za nas todo habla en nuestro favor
sesti za mizo sentarse a la mesa
prijeti za roko coger (ali tomar) de la mano
smatram za nespametno lo considero desarcetado
zanimam se za ... tengo interés por...
zgrabiti za lase koga coger de (ali por) los cabellos a alg
za in proti el pro y el contra
za domovino por la patria

zabádati (-am) | zabôsti (-bôdem)

A) imperf., perf.

1. ficcare, cacciar dentro:
zabadati bucike v blazinico ficcare le spille nel cuscinetto portaspilli
čebele zabadajo želo v napadalca le api pungono l'attaccante col pungiglione

2. zabosti pugnalare, accoltellare:
v jezi je zabodel soseda in un impeto d'ira accoltellò il vicino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zabadati v kaj nos ficcare il naso in qcs., in cose che non ci riguardano
zabadati v koga oči, pogled fissare qcn. con gli occhi, con lo sguardo

B) zabôsti se (-bôdem se) perf. refl. ficcarsi; pungersi:
trn se mu je zabodel v prst una spina gli si era ficcata nel dito

zabeléžiti to put (ali to note, to write) down; to take (ali to make) note(s) (kaj of something); (na kratko) to jot down; (vnesti) to enter, to register

zabeležite (vpišite) me za 1.000 SIT put me down for 1,000 tolars
zabeleži(te) si to, prosim! please, make a note of it!
zabeléžiti čas prihoda na delo in odhoda z dela (pogovorno) to check in, to check out; to clock in, to clock out; to sign on, to sign off