-
προσ-δεῖ impers. zraven je treba še česa, manjka še česa.
-
προσ-δέομαι d. p. [fut. προσδεήσομαι, aor. -εδεήθην, pf. -δεδέημαι, at. neskrčeno προσδέεσθαι, impf. προσεδέετο] 1. vrhu (razen) tega potrebujem še česa τινός, τί; impers. προσδεῖται manjka še česa, potreba je še. 2. a) želim še več, hrepenim še po večjem; b) (iz)prosim še, τί τινος kaj od koga, τινός τινος prosim vnovič koga česa.
-
προσ-διαβάλλω povrhu še obrekujem, opravljam, ὁμιλίαν pristudim, omrazim.
-
προσ-διανέμομαι med. poleg tega si še pri-, dodelim, razdelim med.
-
προσ-διαπράττομαι med. vrhu tega si še pridobim, dosežem, vrhu tega izposlujem kaj od koga τὶ παρά τινος.
-
προσ-διαφθείρω poet. zraven (hkrati) uničim, pogubim še koga τινά.
-
προσ-δοκέω vrhu tega se še zdim, προσδοκεῖ μοι zdi se mi še (dobro), smatram še (za umestno).
-
προσ-εγγράφω ion. zraven še pri-, zapišem, vrežem.
-
προσ-εγκελεύομαι d. m. še prigovarjam komu, še vzpodbujam τινί.
-
προσ-εκβάλλω vrhu tega še vlečem vun in vržem v reko νεκρόν.
-
προσ-εκπέμπω vrhu tega še odpošljem.
-
προσ-εμβαίνω poet. vrhu tega še teptam z nogami, še zasramujem koga θανόντι.
-
προσ-εμβάλλω vrhu tega še noter mečem, polagam, devljem.
-
προσ-εμπικραίνομαι pass. ion. [fut. ion. προσεμπικρανέομαι] še bolj se razsrdim, razjezim, hudujem nad kom τινί.
-
προσ-εντέλλομαι d. m. povrhu še naročim, zapovem.
-
προσ-εξαιρέομαι med. ion. [impf. 3 sg. ion. προσεξαιρέετο] izberem si še koga.
-
προσ-εξασκέω še dalje urim, vežbam.
-
προσ-επαίρω še bolj bodrim, osrčujem.
-
προσ-επαιτιάομαι d. m. vrhu tega še tožim, še obdolžujem.
-
προσ-επεῖπον vrhu tega sem še rekel.