Franja

Koréja (-e) f geogr. Corea:
Južna, Severna Koreja Corea del Sud, Corea del Nord

korektúra (-e) f

1. correzione:
korektura šolskih nalog correzione dei compiti

2. tisk. correzione di bozze

3. (popravek, sprememba) correzione, modifica; miglioramento; voj. correzione, aggiustamento:
korektura streljanja correzione del tiro

korén (-a) m

1. radice:
rastlino izpuliti s korenom sradicare la pianta
etn. koren lečen mandragola; toccasana

2. pren. (osnova, temelj; začetek, izvor) radice, nocciolo, principio, origine, fonte:
priti stvari do korena giungere al nocciolo, alla radice della questione
toča je potolkla vse do korena la grandine ha distrutto completamente le colture

3. lingv. radice:
glagolski koren radice verbale, del verbo
koren iz treh črk trilittera, trilittero

4. mat. radice; radicale:
kvadratni, kubni, bikvadratni koren radice quadrata, cubica, quarta

5. anat. radice:
lasni koren radice del pelo
nohtni koren radice dell'unghia
nosni koren radice del naso
koren jezika radice della lingua
koren živca radice del nervo

6. bot.
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
rožni koren sedo (Sedum rosea)
trokrpi koren coralloriza (Coralloriza trifida)
zlati koren asfodelo (Asphodelus albus)
sladki koren radice dolce (Glycyrrhiza glabra)

7. attacco (della pala, dell'elica e sim.)

korenína (-e) f

1. bot. radice:
pognati korenine (tudi pren.) mettere radici
adventivne (nadomestne)
korenine radici avventizie
geotropične korenine radici geotropiche
glavne (srčne)
korenine radici principali, primarie
stranske korenine radici laterali
zračne korenine radici epigee, aeree

2. pren. (osnova, temelj, začetek, izvor) radice, principio, fonte:
zlo izruvati s korenino vred estirpare il male alle radici

3. pren. uomo gagliardo

4. anat. radice:
lasna korenina radice del pelo
zobna korenina radice del dente

korenína raíz f

korenina zla raíz del mal
pognati korenine (tudi fig) echar raíces, arraigar
pognati globoke korenine arraigar profundamente
iztrebiti s korenino vred arrancar de raíz, desarraigar; extirpar

koreninska bala stalna zveza
vrtnarstvo (del rastline) ▸ földlabda

korintski kapitel stalna zveza
umetnost (del stebra) ▸ korinthoszi oszlopfő

korístnik (-a) | -ica (-e) m, f (uporabnik, uporabnica) utente; fruitore (-trice); beneficiario (-a); jur. usuario (-a):
koristnik posojila beneficiario del credito

korúzen (-zna -o) adj. di granturco, di mais:
koruzno steblo stelo di mais
koruzno zrno chicco di mais
koruzni storž pannocchia (di granturco), tutolo
koruzni lasje pennacchio
koruzna moka farina di granturco
koruzno listje cartoccio
koruzno steblo stocco
zool. koruzni molj efestia del mais (Sitotroga cerealella)

kos¹ [ó] moški spol (-a …) das Stück (kratica : Stck., St.); kamna ipd.: der Brocken
kos kruha ein Stück Brot
lep kos ein gutes Stück (poti ein gutes Stück Weg), kruha: eine Ecke (Brot)
kos opreme das Gerät
(lovske Jagdgerät), (nadomestni del) das Teil (pribora Zubehörteil); -stück (fazonski tehnika Formstück, tovora Frachtstück, ledu Eisstück, lesa Holzstück, mesa Fleischstück, nakita Schmuckstück, perila Wäschestück, pohištva Möbelstück, prtljage Gepäckstück, torte Tortenstück, kotni Winkelstück, križni Kreuzstück, paradni Paradestück, razstavni Schaustück, reducirni tehnika Reduzierstück, trebušni pri mesu Bauchstück)
… kosa/kosov/za kos Stück-
(čas izdelave enega kosa die Stückzeit, število die Stückzahl, cena za der Stückpreis, plačilo po der Stücklohn, stroški za Stückkosten množina)
teža enega kosa das Einzelgewicht
na kose raztrgati, razrezati ipd.: in Stücke
v (enem) kosu im Stück, stückig
led v kosu das Blockeis
po kosih stückweise, figurativno brockenweise
kos za kosom Stück für Stück

kós³ adv.
biti kos komu spuntarla su qcn., essere pari a qcn.
biti kos čemu essere all'altezza di qcs.
biti kos nalogi essere all'altezza del compito, venire a capo di qcs.
ne biti kos vsemu non essere in grado di fare tutto

kôstanj castaña f , (drevo) castaño m

divji kostanj (drevo) castaño m de Indias, (sadež) castaña f de Indias
gozd kostanjev castañar m, castañedo m
pečen kostanj castaña f asada
kandiran kostanj marrón glacé m
iti za koga po kostanj v žerjavico sacar(le) a alg las castañas del fuego

kòš (-a) m

1. gerla:
agr. gnojni koš carro del letame
pren. star. reven kakor Lahov koš povero in canna

2. cesta, cesto; canestro, paniere:
koš za papir cestino (della carta straccia)

3. (pletena posteljica za dojenčka) cestino

4. anat.
prsni koš cassa, gabbia toracica

5. šport. canestro, cesto:
metati, streljati na koš tirare a canestro
zadeti koš realizzare, fare un canestro, andare a canestro

6. navt. (jamborni koš) coffa

7. žarg. mont.
dvigalni koš gabbia (di estrazione)

8. (velika količina) mucchio; palata:
na koše a mucchi, a palate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco
metati vse v en, v isti koš fare d'ogni erba un fascio
ne soditi v isti koš non essere uguali
romati v koš essere cestinato
agr. koš (pri stiskalnici) tino (della pressa)
čeb. koš (pleten čebelji panj) arnia intrecciata
zool. koš (ogrodje glavoprsja rakov) gabbia toracica (dei gamberi)
gozd. drevesni koš chioma (dell'albero)
avt. prekucni koš cassone ribaltabile
teh. sesalni koš succhieruola

košárica (-e) f

1. dem. od košara cestino, cestello:
košarica za šivanje cestino da lavoro
košarica za kruh cestino del pane
pren. dati košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale, un'avance

2. pl. košarice bot. asteracee (sing. -ea), composite (sing. -a) (Compositae)

3. obl. (pri modrcu) coppa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
potrošniška košarica paniere della spesa
košarica cvetja franc. corbeille
košarica za steklenice portafiaschi, salvafiaschi

koščíca huecillo m ; (v sadju) pepita f , hueso m

češnjeva koščica hueso m de cereza
breskova koščica almendra f del melocotonero (A del durazno)

kot konj.

I. (v stavku)

1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
(za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

3. (za izražanje podobnosti) come, da:
bel kot sneg bianco come la neve
vede se kot gospodar si comporta da padrone
dela kot črna živina lavora come un negro

4. (za izražanje približne podobnosti) come:
sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
počuti se kot prerojen si sente come rinato

5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

II.

1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
a) come:
obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
b) di quanto, di quel che; come:
pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
c) kot da come se, come:
vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
č) kot če se non:
odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
d) kot (... tako) come (... così):
kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
(za izražanje primerjave sploh) come:
pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame

kôt² (kakor) como; de; en calidad (ali concepto) de ; (za primernikom) que

kot deček de (cuando era) niño
kot odškodnina za en concepto de indemnización
kot poslanik je bil v Beogradu estaba como (ali de) embajador en Beograd
umrl je kot junak murió como un héroe
(v svojstvu) kot en calidad de
ti si mlajši kot jaz tú eres más joven que yo
več kot 10 let más de 10 años
imam več denarja, kot ga potrebujem tengo más dinero del que necesito
storim več, kot morem hago más de lo que puedo
kot da, kot če como si (subj)
kot da ne bi nikogar bilo tu como si no estuviera aquí nadie
noben drug kot ti nadie sino tú, nadie más que tú
vse (drugo) prej kot lep todo menos (ali excepto) bonito

kotánjica (-e) f dem. od kotanja piccola buca; fossetta:
kotanjice v licih le fossette del volto

kotíček (-čka) m

1. dem. od kot angolino, angoletto, angolo; cantuccio; recesso:
v skrivnem kotičku srca in un angolo nascosto, nei recessi del suo cuore
pretakniti vse kotičke frugare dappertutto
uredili so prodajni kotiček za cigarete è stato allestito uno spaccio per le sigarette
dvorana je bila polna do zadnjega kotička la sala era piena fino all'ultimo posto

2. (skrajni del ust, oči) angolo della bocca, degli occhi

3. (soba, prostor za kako dejavnost) angolo; saletta:
kuhinjski kotiček angolo cottura
šahovski kotiček saletta per gli scacchi

4. (stalna rubrika v časopisu) rubrica, pagina:
ugankarski kotiček pagina enigmistica

kováti (kújem)

A) imperf.

1. battere, fucinare, forgiare; (denar) battere, coniare:
kovati železo battere il ferro
kovati kovino forgiare un metallo
kovati denar coniare monete

2. (opremiti s kovinskim delom) guarnire (con parti metalliche):
kovati konja ferrare il cavallo

3. pren. (pripravljati, ustvarjati) essere l'artefice di:
kovati svojo usodo essere l'artefice del proprio destino
kovati dobiček (iz nesreče nekoga) trarre profitto, vantaggio (dalle disgrazie altrui)
kovati besede coniare parole
kovati verze verseggiare

4. pren. (naskrivaj snovati) ordire, tramare:
kovati maščevanje, zaroto tramare vendetta; ordire una congiura, cospirare, complottare

5. pren. (močno biti, utripati) battere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kovati koga v deveta nebesa portare, levare qcn. alle stelle
pren. kovati železo, dokler je vroče battere il ferro finché è caldo

B) kováti se (kújem se) imperf. refl. pren. forgiarsi, plasmarsi