Franja

Zadetki iskanja

  • zrák (-a) m

    1. aria; knjiž. etere; pesn. aere;
    plast zraka okoli zemlje lo strato d'aria attorno alla terra, l'atmosfera che circonda la terra
    mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak aria fredda, rarefatta, asciutta, umida, calda
    z dimom, z vlago nasičen zrak aria satura di fumo, di umidità
    onesnaženi zrak aria inquinata
    klimatizirani zrak aria condizionata
    komprimirani zrak aria compressa
    gibanje, kroženje zraka il movimento, la circolazionie dell'aria
    gostota, temperatura, tlak zraka densità, temperatura, pressione dell'aria; densità atmosferica
    celinski, polarni, tropski zrak aria continentale, polare, tropicale
    morski, planinski zrak aria di mare, di montagna
    voj. napad iz zraka attacco aereo
    pogled iz zraka veduta aerea
    iti na zrak uscire all'aperto
    igrati se na zraku giocare all'aria aperta
    na zraku sušiti kože, les seccare le pelli, il legno all'aria

    2. pren. (nič, ničevost) vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pogledati, če je zrak čist vedere se l'aria è libera
    pomeniti komu toliko kot zrak non importare niente (di qcn.)
    po zaporu spet dihati svoboden zrak godere la libertà dopo anni di prigione
    od zraka se ne da živeti d'aria non si può campare
    narediti luknjo v zrak fare un buco nell'acqua, fallire
    iti v zrak esplodere
    pognati, poslati, spustiti kaj v zrak far saltare in aria qcs.
    vsak dan spustiti trideset cigaret v zrak fumarsi ogni giorno trenta sigarette
    ves dan zijati v zrak starsene tutto il giorno col naso per aria
    hiteti, da vse frči v zrak lavorare di gran lena
    biti v zraku essere nell'aria, essere appena avvertibile, stare per accadere
    pomlad visi v zraku primavera brilla nell'aria (Leopardi/Zlobec)
    potovanje visi v zraku il viaggio, la gita è in forse
    trditve visijo v zraku tesi campate in aria
    residualni zrak aria residua
    med. zrak v lobanji pneumoencefalo
    meteor. jedro hladnega zraka nucleo di aria fredda
    prodor hladnega zraka afflusso di aria fredda
    voj. raketa zrak-zrak missile aria-aria
  • zràk air; atmosphere

    tekoči zràk liquid air
    neprepusten za zràk airtight
    dvigniti se v zràk to rise in the air
    iti na zràk to take an airing, to take the air
    izpostaviti zràku to air
    zràk je čist figurativno (nikogar ni) (žargon) the coast is clear
    ta plin je lažji kot zràk this gas is lighter than air
    nekaj leži v zràku (figurativno) there's something in the air
    pognati v zràk to blow up
    zleteti v zràk (figurativno) to be blown up
    ne pridem do zràka (figurativno) I can't breathe
    prinesti na zràk to air
    postaviti, vreči na zràk (figurativno) to throw out, to turn out
    iz zràka sneti (figurativno) to invent
    dve lovski letali sta trčili v zràku two fighter planes collided in mid-air
    viseti v zràku (figurativno) to be undecided yet
    sušiti na zràku to dry outdoors, ZDA to air-dry
  • zrásti (zrástem)

    A) perf.

    1. crescere; farsi; nascere:
    zrasti v dolžino, v višino crescere in lunghezza, in altezza
    zrasla je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza
    zrasel mu je prvi zob gli è cresciuto il primo dentino
    po dežju je zraslo veliko gob dopo la pioggia sono cresciuti molti funghi
    zrasti na vasi, pri starih starših crescere in campagna, dai nonni
    zrasti v izobilju, v revščini crescere nell'agiatezza, nella miseria

    2. (postati večji po obsegu, po številu; doseči višjo stopnjo) crescere; aumentare, salire; pren. farsi, maturare (in):
    trebuh mu je zrasel gli è cresciuta la pancia
    zraslo je število zaposlenih è cresciuto, è aumentato il numero degli occupati
    pritisk je zelo zrasel la pressione è salita, è aumentata di molto
    cene so zrasle sono saliti i prezzi
    umetniško zrasti maturare artisticamente, in sede artistica

    3. pren. (nastati) nascere, sorgere:
    zrasla je nova tovarna è nata una nuova fabbrica
    tu bodo zrasli stanovanjski bloki qui sorgeranno case popolari

    4. (pokazati se, postati viden) comparire, disegnarsi:
    iz teme je zrasla postava nel buio si disegnò una figura

    5. (postati s čim skladna celota) integrarsi

    6. (pokazati razburjenje) sbottare, esplodere:
    tako ne boš govoril z mano, je zrasel non ti permetto di parlarmi in questo tono, sbottò
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. od sreče je zrasel do neba gli pareva di toccare il cielo col dito dalla felicità
    pri tem delu ti bo zrasla brada per finire questo lavoro ti ci vorrà molto tempo
    greben mu je zrasel, peruti so mu zrasle gli è cresciuta la cresta
    to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
    pog. zrasti komu čez glavo non aver più paura, soggezione di qcn., non sentir ragione
    zrasti v nekoga očeh crescere nella stima di qcn.

    B) zrásti se (zrástem se) | zráščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. crescere insieme, concrescere; unirsi, fondersi:
    cepič se je dobro zrasel l'innesto è cresciuto bene
    sorodne panoge so se med seboj zrasle i settori affini si sono fusi

    2. pren. (začeti, začenjati skladno obstajati) integrarsi:
    mesto se je zraslo z zaledjem la città si è integrata nel retroterra
  • zrez|ek [é] moški spol (-ka …) das Schnitzel (ciganski Zigeunerschnitzel, dunajski Wiener Schnitzel, lovski Jägerschnitzel, svinjski Schweineschnitzel, telečji Kalbsschnitzel)
    zrezek iz mletega mesa die Frikadelle, die Bulette
  • zvabi|ti (-m) locken, ablocken von, weglocken, nazaj zurücklocken, v kaj hineinlocken in, iz česa herauslocken aus; h kakemu dejanju: verlocken zu
    zvabiti komu denar iz žepa (jemandem) das Geld aus der Tasche locken
    zvabiti koga na napačno sled (jemanden) auf die falsche Fährte locken
  • zvedávost curiosidad f

    iz zvedavosti por curiosidad
    zbuditi zvedavost koga excitar la curiosidad de alg
  • zvédeti to learn (od from), to come to know, to get to know, to discover, to ascertain, to find out, to hear, to be informed

    zvedel sem (= kot slišim) I learn, I am told, I understand, I am informed
    zvedel sem, da je on odšel I heard he'd gone, (pred kratkim) I've heard he's gone
    včeraj se je (ra)zvedelo it was learned yesterday
    to smo zvedeli od naših prijateljev we got to know it through our friends
    pravkar sem zvedel, da je umrl I've just heard he's dead
    to sem zvedel iz zanesljivega vira I have it on good authority
  • zvédeti apprendre, savoir, prendre connaissance (ali note, acte) de quelque chose

    zvedeti se (reč) se savoir, se répandre, s'ébruiter, se divulguer
    zvedeti iz pooblaščenega vira apprendre de source autorisée
    zvedeli smo, da nous avons appris que, il est parvenu à notre connaissance que, nous avons été informés de
    sčasoma se vse zve tout se sait à la longue
  • zvédeti (llegar a) saber; tener noticia (ali estar informado) (kaj de a/c) ; enterarse de; tener conocimiento de a/c

    zvedeti iz časopisov saber por la prensa
    zvedel sem, da ... ha llegado a mi conocimiento que...
  • zven|eti [é] (-im)

    1. glas, zvon ipd.: klingen (hkrati z mitklingen, iz herausklingen, naprej weiterklingen, skupaj mitklingen, zusammenklingen mit)
    votlo zveneti hohl klingen
    podobno zveneti lingvistika anklingen

    2. (doneti) tönen, schallen (iz herausschallen, naprej weitertönen, weiterschallen, skozi durchschallen, ven/iz heraustönen, herausschallen); (vibrirati) schwingen (skupaj z mitschwingen)
    zveneti v ušesih in den Ohren schallen/klingen

    3.
    figurativno dobro/slabo zveneti sich gut/schlecht anhören
    narobe mi zveni ein falscher Ton schwingt mit
  • zvenéti1 (-ím) imperf.

    1. tintinnare, risuonare; scrosciare:
    aplavz je dolgo zvenel l'applauso scrosciò a lungo

    2. suonare:
    orkester zveni polno, ubrano l'orchestra suona piena, armoniosa
    njegov glas zveni mehko, nežno la sua voce suona tenera, delicata
    njegove besede zvenijo preroško le sue parole suonano profetiche

    3. pren. (biti zaznaven) trasparire; avvertirsi:
    iz glasu je zvenela jeza dalla voce traspariva la rabbia

    4. suonare, rintronare:
    v glavi mu je zvenelo od klofute la testa gli rintronava dallo schiaffo
    pren. hiša je zvenela od otroškega kričanja per la casa risuonavano grida infantili
    melodija mu zveni v ušesih il motivo gli risuona nella testa
    pren. zveneti v prazno cadere nel vuoto, rimanere inascoltato
  • zvezdic|a1 [é] ženski spol (-e …) das Sternchen, (kleiner) Stern; tiskarski znak: das Sternchen, der Stern
    zvezdice množina za v juho: Sternchennudeln množina
    zvezdica iz slame Strohstern
    hotel, lokal, general: s tremi/štirim/petimi zvezdicami Dreisterne-/Viersterne-/Fünfsterne- ( das Viersternerestaurant, der Viersternegeneral)
    označiti z zvezdico ansternen
  • zvočnik1 [ó] moški spol (-a …) der Lautsprecher (basovski [Baßlautsprecher] Basslautsprecher, lijačni Trichterlautsprecher, visokotonski Hochtonlautsprecher), die Lautsprecherbox
    zvočniki množina Lautsprecher množina, die Lautsprecheranlage
    glas iz zvočnika/zvočnikov die Lautsprecherstimme
    avtomobil z zvočnikom der Lautsprecherwagen
    prenašanje po zvočniku/zvočnikih die Lautsprecherübertragung
    glasba iz zvočnika/ov die Lautsprechermusik
  • žak|elj moški spol (-lja …) der Sack ➞ → vreča
    figurativno maček v žaklju die Katze im Sack
    spustiti mačka iz žaklja die Katze aus dem Sack lassen
  • žákelj (-klja) m pog. (vreča) sacco:
    kupiti žakelj moke comprare un sacco di farina
    oprtati si težak žakelj caricarsi un pesante fardello
    pren. držati komu žakelj tenere, reggere il sacco a qcn.
    dati koga v žakelj mettere qcn. nel sacco, superarlo
    oblečena v žakelj vestita di abito a sacco
    pog. jemati iz skupnega žaklja attingere al fondo comune
    kupiti, vzeti mačka v žaklju comprare una gatta nel sacco, a scatola chiusa
    metati vse v isti žakelj fare d'ogni erba un fascio
    PREGOVORI:
    prazen žakelj ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • žalovalka samostalnik
    1. (ženska, ki žaluje) ▸ gyászoló, siratóasszony
    Včasih se zgodi, da se žalovalka zgrudi na krsto ljubljene osebe. ▸ Néha megtörténik, hogy a gyászoló asszony a szeretett személy koporsójára borul.
    Iz daljave se je skozi okna palače razlegalo turobno petje žalovalk, ki so objokovale kraljevo smrt. ▸ A palota ablakain keresztül a távolból beszűrődött a siratóasszonyok éneke, akik a halott királyt siratták.

    2. zoologija Gymnocorymbus ternetzi (riba) ▸ fekete tetra
  • žamet moški spol (-a …) der Samt (kodrasti Kräuselsamt, nerezan Halbsamt)
    rebrasti žamet der Kordsamt, der Kord, der Rippensamt
    mehak kot žamet samtweich
    … iz žameta Samt-
    pamet je boljša kot žamet Weisheit ist besser als Gold und Silber
  • žamet samostalnik
    (tkanina) ▸ bársony
    rebrast žamet ▸ kordbársony
    gladek žamet ▸ tükörbársony
    mehek žamet ▸ puha bársony
    rdeč žamet ▸ vörös bársony
    hlače iz žameta ▸ bársonynadrág
    suknjič iz žameta ▸ bársonykabát
  • žára (-e) f urna:
    arheol. bronasta, marmornata žara, žara iz žgane gline urna di bronzo, di marmo, di terracotta
    hišasta žara urna a capanna
    žara s pepelom urna cineraria, urna
    volilna žara urna elettorale
  • žaréti (-ím) imperf.

    1. raggiare, splendere; dardeggiare; brillare:
    sonce žari il sole brilla

    2. ardere, bruciare:
    bolnik je ves žarel il malato letteralmente ardeva

    3. illuminarsi, splendere, risplendere:
    žareti od sreče, od veselja illuminarsi dalla felicità, dalla gioia

    4. (odražati se v živih barvah; odbijati svetlobo) ardere; sfavillare, risplendere, luccicare:
    gozd je žarel v jesenskih barvah il bosco ardeva nei colori autunnali
    morje je žarelo v luninem svitu il mare sfavillava alla luce della luna

    5. (kazati se v veliki meri) risplendere:
    iz njenih oči je žarelo upanje nei suoi occhi risplendeva la speranza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rana žari la ferita duole
    njegovo ime je začelo žareti il suo nome stava acquistando fama
    žareti od samega zlata essere carico di oro, di gioielli
    pren. žareti v sijaju mladostne lepote risplendere nella pienezza della grazia giovanile
    žareti v soncu (pobočja) bagnarsi nel sole (del pendio)