upper part [ʌ́pəpa:t] samostalnik
zgornji del, vršina
Zadetki iskanja
- upravnopráven (-vna -o) adj. di, del diritto amministrativo
- upstate [ʌ́pstéit] ameriško
1. pridevnik
iz podeželskega ali severnega dela (države)
2. samostalnik
zaledje (kake države); severni del države New York - urbs, urbis, f
1. (obzidano) mesto: Enn. ap. Non., Naev., Varr., L., N. idr., conventicula hominum, quae postea civitates nominatae sunt, domicilia coniuncta, quas urbes dicimus Ci., urbis amatorem salvere iubēmus ruris amatores H., navis urbis opus V. tako velika = zgrajena kakor mesto, urbs Aeneae (= Roma) O., urbs Iunonis (= Argos) O., urbs Attica (= Athenae) Vell., Roma urbs Ci. ali urbs Roma Vell., Eutr. ali urbs Romana, tudi Romana urbs Vell., Fl. Rim, urbs pulcherrima Syracusae Ci., urbs urbium Fl. glavno mesto, altera est urbs (oddelek) Syracusis, cui nomen Achradina est Ci.; pesn.: Aeneas urbe (taborišče) relictā sedem petit Euandri V., silvis aut urbibus (po naseljenih krajih) errat V.; pesn. z eksplikativnim gen.: urbs Buthroti, Troiae, Patavi V.; pren.: urbem (mesto = glavne točke) philosophiae proditis, dum castella (zunanje okope, prednje gradbe = postranske točke) defenditis Ci.
2. occ.
a) glavno mesto = Rim (prim. gr. ἄστυ = Atene): L., H., Q., Iust. idr., urbis tecta Ci., ab urbe proficisci C., ad urbem Ci. pri Rimu ali v Rim; poseb.: ad urbem esse S., Ci. muditi se pri Rimu ali pred Rimom; tako tudi ad urbem cum imperio rei publicae causā esse C.
b) glavno mesto (naspr. municipium): Icti.
c) (= gr. ἀκρόπολις) zgornje mesto, zgodnji del mesta, akrópola, grad: Cu.
3. meton. mesto = meščani, krajani: urbs somno vinoque sepulta V., terruit urbem H., si urbs ab armis numquam esset conquietura Ci., u. maesta Iuv., bene moratae urbes Auctor ap. Q. - urednikovánje (-a) n lavoro, attività del redattore; redazione
- úrnik (šolski) horario m escolar (ali de clases) ; empleo m del tiempo
- urru ali urruncum -ī, n (prim. gr. οὕραγος konica klasa, lat. verrūca) spodnji (najspodn(j)ejši) del klasa: quod [in] infima spica ad culmum stramenti summum item minus quam granum est, appellatur urru Varr.
- usedlínski (-a -o) adj. del fondo, del deposito; geol. sedimentario
- usmérniški (-a -o) adj. elektr. del raddrizzatore
- ustavnopráven (-vna -o) adj. di, del diritto costituzionale
- ustvarjálčev (-a -o) adj. del creatore, dell'artefice
- utéžen (-žna -o) adj. di, del peso:
utežna enota unità di peso
utežna ura pendola, orologio a pendolo - utríp(anje) pulso m ; pulsación f ; palpitación f ; ritmo m del pulso
počasen, slaboten utrip pulso m lento, débil
hiter utrip pulso rápido (ali frecuente)
povišan utrip pulso acelerado (ali precipitado)
prenehajoč utrip pulso intermitente
otipati komu utrip tomar el pulso a alg - utrípen (-pna -o) adj. med. del polso, della pulsazione; sfigmico:
utripni volumen volume sfigmico - uveljavítven (-a -o) adj. del successo; della riuscita, per riuscire;
uveljavitveni pogoji le condizioni per riuscire - uvóznica (dežela) país m importador ; (listina) comprobante m del permiso de importación
- vadum -ī, n (vādere)
1. plitvina, plitev (plitek) (pre)del, pregazišče, prebrodišče, brod: Acc. ap. Varr., Cels., Pr., Lucr., Plin., T. idr., exercitum vado ali vadis repertis partem suarum copiarum transducere C., Rhodanus nonnullis locis vado transitur C. Rodan je na nekaterih mestih moč prebresti (se da prebresti, je prebrodljiv), carinae planiores, quo facilius vada excipere possent C., ventus nudaverat vada L., Nessus scitus vadorum O. brodnik, prevoznik, vadum eum destituit L. zgrešil je pregaz pod nogami = izgubil je dno (tla) pod nogami; pren.: omnis res est in vado Ter. ali iam esse in vado salutis res videtur Pl. na varnem, v zavetju, cera tentet vadum O. = pismo naj si skuša pridobiti pristop.
2. pesn.
a) plitva (plitka) voda (vodnjaka): aper vadum turbaverat Ph., vulpes hircum reliquit haerentem vado Ph.
b) sploh voda, v pl. vodovje, reka, vodotok, tok, morje: Cat., Sen. tr. idr., longa sulcant vada salsa carinis V., rates transiliunt vada H., imis stagna refusa vadis V.; occ.: undae vada nota secantes O. (rečno) strugo.
3. dno, tla (vode), globina: recentia cadavera ad vadum labi Plin. — Soobl. vadus -ī, m: Varr. ap. Serv., S. fr., Mel. - vagónski (-a -o) adj. del vagone, della vettura; di, del carro:
vagonski odbijač respingente - vákuumski (-a -o) adj. di, del vuoto, sotto vuoto:
vakuumsko pakiranje confezionamento sotto vuoto
elektr. vakuumska elektronka tubo a vuoto
strojn. vakuumska črpalka pompa per vuoto, depressore
teh. vakuumska sušilnica camera di essiccazione sotto vuoto - valjárniški (-a -o) adj. metal. del laminatoio; di laminatura