Franja

Zadetki iskanja

  • vzpénjati se (-am se) | vzpéti se (vzpnèm se) imperf., perf. refl.

    1. salire; montare; aer. prendere quota:
    vzpenjati se na hrib salire sul monte
    vzpenjati se na drevo montare sull'albero
    letalo se je vzpenjalo skoraj navpično l'aereo saliva, prendeva quota quasi perpendicolarmente

    2. (dvigati se, dvigniti se) impennarsi, inalberarsi:
    konj se vzpne in zarezgeta il cavallo si impenna e manda un nitrito

    3. (rasti, zrasti navzgor) arrampicarsi:
    po zidu se vzpenja bršljan l'edera si arrampica sul muro

    4. pren. (dosegati, doseči višjo stopnjo) progredire, crescere, salire:
    gospodarstvo se hitro vzpenja un'economia che progredisce rapidamente
    vzpeti se po družbeni lestvici salire nella gerarchia sociale

    5. (dvigati se) innalzarsi; pren. slanciarsi, svettare:
    nad reko se vzpenja hrib sopra il fiume si innalza un monte
    pren. vrhovi dreves se vzpenjajo proti nebu le cime degli alberi si slanciano verso il cielo

    6. pren. salire:
    sonce se je vzpelo v zenit il sole è allo zenit
    napetost drame se naglo vzpenja la tensione drammatica sale rapidamente
    zvoki so se ubrano vzpenjali in spuščali i suoni salivano e scendevano armoniosi
  • vzplamtéti (-ím) | vzplamtévati (-am) perf., imperf.

    1. accendersi, infiammarsi; divampare (tudi pren.):
    ogenj vzplamti il fuoco divampa
    boj spet vzplamti la battaglia si riaccende

    2. brillare:
    oko mu vzplamti v pritajenem ognju il suo occhio brilla di fuoco nascosto
  • vzplapoláti (-ám) | vzplapolávati (-am) perf., imperf.

    1. sventolare:
    zastave so vzplapolale v vetru le bandiere sventolarono al vento

    2. divampare, avvampare, accendersi (tudi pren.):
    v očeh mu je vzplapolala strast gli occhi si accesero di passione
  • vzplávati (-am) perf.

    1. emergere, salire in superficie:
    pren. na lice ji vzplava smehljaj sul suo volto si delinea un sorriso

    2. redko cominciare a nuotare
  • vzròk cause; reason; ground; motive; source

    iz kakšnega vzròka? for what reason?
    iz istega vzròka for the same reason
    brez vzròka without reason, causeless, groundless
    prav iz tega vzròka for that very reason
    vzròk (vir) vsega zla the source of all evil
    ni vzròka za... there is no reason for...
    ti si vzròk tega this is your fault
    imam vzròk za... I have a reason for...
    ni vzròka za bojazen there is no cause to be afraid
    ni vzròka za kako spremembo there is no reason (ali no ground) for making a change
    vzròk tega je tvoja lenoba it's your laziness that's to blame
    iz enega (tega) ali drugega (onega) vzròka for one reason or another
    kaj je vzròk takemu dviganju cen? what is the cause of (ali reason for) this rise in prices?
    razjezil se je brez pravega vzròka he got angry without any real reason
    nimate vzròka za pritožbo you have no ground(s) for complaint (ali for complaining)
    kakšne vzròke moreš navesti za takšno ravnanje? what reasons can you give (ali can you allege) for such treatment?
    ne more navesti nobenega vzròka za to, kar je storil he can produce no motive for what he has done
    vzròki in učinki causes pl and effects pl
    brez pravega vzròka for no particular reason
  • vztrájnost (-i) f

    1. accanimento, assiduità, costanza, lena, perseveranza, tenacia, resistenza:
    vztrajnost pri delu assiduità nel lavoro
    z vztrajnostjo se marsikaj doseže con la tenacia, con la perseveranza si possono conseguire tanti obiettivi

    2. fiz. inerzia:
    zakon vztrajnosti legge d'inerzia
  • vžgáti2 (vžgèm) | vžígati (-am)

    A) perf., imperf. marchiare, imprimere il marchio (col ferro rovente):
    vžgati znamenje v kožo imprimere il marchio nella pelle

    B) vžgáti se (vžgèm se) | vžígati se (-am se) perf., imperf. refl. imprimersi:
    podoba se mu je vžgala v zavest l'immagine gli si impresse nella coscienza
  • z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

    I. (z rodilnikom)

    1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
    pasti s strehe cadere dal tetto
    vstati s postelje scendere dal letto
    oditi z doma uscire di casa
    pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

    2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
    v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
    pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

    3. (za izražanje omejitve) da:
    z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

    4. (za izražanje izvora) da:
    bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje sredstva) con, da:
    umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
    kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

    2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
    jesti s tekom mangiare con appetito
    voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
    poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
    (v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

    3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
    dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
    živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

    4. (za izražanje druženja) con:
    priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
    iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

    5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
    deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
    trgovina z igračami negozio di giocattoli
    vreča z apnom sacco di calce
    jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

    6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
    novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
    brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
    s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

    7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
    zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
    novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
    besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
    vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
    evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
    pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
    pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
    pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
    pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
    pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
    pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
    pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
    knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
    te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
    pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
    pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
    pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
    pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
    soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
    pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
    biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
    šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
    šport. skok z mesta salto a pie' pari
    šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • za para; por; a

    za danes para hoy
    dan za dnem día por día
    korak za korakom paso a paso
    beseda za besedo palabra por palabra
    (v zameno) za a cambio de
    knjiga za tebe un libro para ti
    sredstvo za glavobol un remedio para (ali contra) el dolor de cabeza
    nisem (razpoložen) za šale no estoy para bromas
    jaz za svoj del ... por mi parte
    jaz za svojo osebo por lo que a mí toca; en cuanto a mí; en lo que a mí respecta (ali concierne)
    to je stvar zase esto es cosa aparte
    za to ceno (po tej ceni) a ese precio, por ese precio
    po 10 peset za kos a diez pesetas por pieza
    za koga me (pa) imate? ¿por quién me toma usted?
    za primer, da ... (para el) caso de que (subj); por si (ali acaso) (subj)
    glasovati za koga votar por alg
    vse govori za nas todo habla en nuestro favor
    sesti za mizo sentarse a la mesa
    prijeti za roko coger (ali tomar) de la mano
    smatram za nespametno lo considero desarcetado
    zanimam se za ... tengo interés por...
    zgrabiti za lase koga coger de (ali por) los cabellos a alg
    za in proti el pro y el contra
    za domovino por la patria
  • zabádati (-am) | zabôsti (-bôdem)

    A) imperf., perf.

    1. ficcare, cacciar dentro:
    zabadati bucike v blazinico ficcare le spille nel cuscinetto portaspilli
    čebele zabadajo želo v napadalca le api pungono l'attaccante col pungiglione

    2. zabosti pugnalare, accoltellare:
    v jezi je zabodel soseda in un impeto d'ira accoltellò il vicino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zabadati v kaj nos ficcare il naso in qcs., in cose che non ci riguardano
    zabadati v koga oči, pogled fissare qcn. con gli occhi, con lo sguardo

    B) zabôsti se (-bôdem se) perf. refl. ficcarsi; pungersi:
    trn se mu je zabodel v prst una spina gli si era ficcata nel dito
  • zabeléžiti to put (ali to note, to write) down; to take (ali to make) note(s) (kaj of something); (na kratko) to jot down; (vnesti) to enter, to register

    zabeležite (vpišite) me za 1.000 SIT put me down for 1,000 tolars
    zabeleži(te) si to, prosim! please, make a note of it!
    zabeléžiti čas prihoda na delo in odhoda z dela (pogovorno) to check in, to check out; to clock in, to clock out; to sign on, to sign off
  • zabéliti -im dov. a condimenta (cu untură, untdelemn, unt)
    zabeliti solato a adăuga ulei, oţet şi sare
  • zabíjati (-am) | zabíti (-bíjem)

    A) imperf., perf.

    1. conficcare, piantare; battere:
    zabiti žebelj v zid piantare un chiodo nel muro
    zabijati pilote battere i pali

    2. turare, chiudere; inchiodare:
    zabijati sode z vehami chiudere le botti col cocchiume
    zabijati krsto inchiodare la bara

    3. šport. žarg.
    zabiti gol dare un gol, realizzare
    zabiti žogo v koš (pri košarki) schiacciare

    4. pren.
    zabiti, zabijati v glavo inculcare, imprimere nella testa
    zabijati učencem v glavo slovnična pravila inculcare nella testa degli scolari le regole della grammatica

    5. pren. (zapraviti, zapravljati) perdere, scialare:
    zabijati čas perdere tempo; passare, ammazzare il tempo
    zabijati denar perdere, scialare il denaro

    6. pog. (odrezavo zavrniti, zavračati) ribattere, replicare (a); rimbeccare qcn.:
    pog. zabiti komu kajlo ribattere, rimbeccare qcn.

    B) zabíti se (-bíjem se) perf. refl.

    1. pren. isolarsi, segregarsi

    2. pren. immergersi:
    zabiti se v študij immergersi nello studio

    3. pog. (zaleteti se, trčiti) urtare, schiantarsi contro:
    zaradi prevelike hitrosti se je zabil v zid per l'eccessiva velocità si schiantò contro un muro

    C) zabíti si (-bíjem si) perf. refl.
    zabiti si v glavo ficcarsi, mettersi in testa
  • zabôsti

    zabosti koga donner (ali porter) des coups de couteau (ali de poignard…) à quelqu'un, poignarder quelqu'un
    trn si zabosti v nogo s'enfoncer une épine dans le pied
    gledati kakor zaboden ouvrir de grands yeux, écarquiller les yeux
  • zabrázdati (-am) perf.

    1. guazzare:
    otroci so zabrazdali po vodi i bambini si misero a guazzare nell'acqua

    2. mescolare (con le dita, la mano)
  • začépiti tapar

    začepiti si ušesa taparse los oídos
  • začétek (-tka) m

    1. inizio, principio:
    začetek predstave, šole l'inizio dello spettacolo, della scuola
    praznovati začetek novega leta festeggiare l'inizio dell'anno nuovo
    pri tem delu smo šele na začetku col lavoro siamo appena agli inizi
    začetek predstave il principio dello spettacolo
    začetki civilizacije i principi della civiltà

    2. inizio, esordio:
    sonet spada med njegove pesniške začetke il sonetto si colloca agli esordi del poeta

    3. inizio, avvio; muz. attacco (di composizione musicale):
    dramatičen začetek pripovedi un avvio drammatico del racconto

    4. (točka, odkoder ima kaj prostorsko razsežnost) inizio:
    začetek in konec črte inizio e fine della linea

    5. (v adv. rabi) od začetka, na začetku dapprincipio, dapprima, sulle prime:
    na začetku se je zelo bal sulle prime aveva una gran paura
    muz. od začetka da capo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    začetek in konec ekst. l'alfa e l'omega (di qcs.)
    začetek nove vrste capoverso
    začetek šolskega leta riapertura della scuola
    začetek strani capopagina
    PREGOVORI:
    petek — slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte
  • začŕtati (-am) | začrtávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. tracciare, abbozzare; segnare (con linee):
    začrtati mejo med zemljiščema tracciare, segnare il confine tra due fondi

    2. pren. segnare, solcare, scavare:
    obup mu je začrtal brazdo okoli ust la disperazione aveva scavato un solco attorno alla bocca

    3. gozd.
    začrtati drevo incidere la corteccia (per farne colare la resina)

    B) začŕtati se (-am se) | začrtávati se (-am se) perf., imperf. refl. disegnarsi, delinearsi, abbozzarsi; mostrarsi, comparire:
    v daljavi so se začrtale gore lotano si disegnavano le montagne
    okrog ust se je začrtal grenek nasmeh attorno alla bocca comparve, si disegnò un sorriso amaro
  • začúda

    A) adv.

    1. molto, tanto, estremamente; un sacco:
    ima začuda lepe oči ha degli occhi bellissimi
    pozna začuda zgodb conosce un sacco di storie

    2. stranamente, guarda caso, una volta tanto:
    oče se začuda ni razjezil il padre, guarda caso, non si arrabbiò

    B) začúda inter. to':
    začuda, nismo je dolgo čakali to', non l'abbiamo aspettata molto