Franja

bítka (-e) f

1. voj. battaglia; knjiž. pugna:
kopenska, letalska, pomorska bitka battaglia terrestre, aerea, navale
bitka se vname la battaglia arde
sprejeti bitko accettare battaglia
izgubiti bitko perdere la battaglia
hist. bitka narodov la battaglia delle Nazioni

2. ekspr. battaglia:
govorniške bitke v parlamentu le logomachie parlamentari
bitka za razorožitev la battaglia per il disarmo

bítka combate m , batalla f

letalska, pomorska bitka combate aéreo, naval
odločilna bitka batalla decisiva
dobiti, izgubiti bitko ganar, perder la batalla
spustiti se v bitko dar (ali librar) batalla

bitumare v. tr. (pres. bitumo) asfaltirati:
bitumare la strada asfaltirati cesto
bitumare la barca osmoliti čoln

B.J.S. abbréviation Bureau de la Jeunesse et des Sports

blagájna caisse ženski spol , (železna) coffre-fort moški spol

državna blagajna trésor moški spol public
potniška blagajna guichet moški spol
registrska blagajna caisse ženski spol enregistreuse
dnevna gledališka blagajna bureau moški spol de location
blagajna vzajemne pomoči caisse ženski spol de secours mutuel
voditi blagajno tenir la caisse
zaključiti blagajno faire la caisse

blagájna caja f ; (društva) tesorería f

bolniška blagajna caja de (seguros contra) enfermedad
skupna, železna (sef) blagajna caja común, caja fuerte
stanje blagajne dinero m en caja, dinero efectivo
zaključek blagajne cierre m de caja
imeti skupno blagajno hacer caja común
voditi blagajno llevar la caja
pregled (revizija) blagajne arqueo m

blagó (-á) n

1. trg. merce; prodotti, articoli:
dobaviti, prodajati blago fornire, vendere la merce
plačevati v blagu pagare in natura
industrjsko blago prodotti industriali
blago za široko potrošnjo prodotti di largo consumo
izvozno blago merce da esportazione, prodotti per l'esportazione

2. (tekstilni izdelki, tkanina) roba, tessuto; materiale:
volneno blago tessuto di lana
črtasto, enobarvno blago tessuto a quadretti, a tinta unita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
trg kosovno, razsuto blago merce venduta a pezzi, merce sciolta
ekon. potrošno blago merce di consumo
trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
blago gre dobro, nima cene la merce va a ruba, si vende a prezzi stracciati
zbirati narodopisno blago raccogliere materiale etnografico
PREGOVORI:
dobro blago se samo hvali il buon vino non vuole frasca

blagodát (-i) f knjiž. bene, beneficio; fortuna:
zdravje je največja blagodat za človeka la salute è per l'uomo il massimo bene

blagoslávljati (-am) | blagoslovíti (-ím) imperf., perf.

1. rel. benedire; consacrare:
blagoslavljati jed benedire i cibi
blagoslavljati kapelo benedire, consacrare una cappella

2. ekspr. benedire, lodare, esaltare:
blagoslavljati spomin na koga benedire la memoria di qcn.

3. (poželeti komu srečo, obilje) benedire:
Bog te blagoslovi! Dio ti benedica!
(komu kaj privoščiti) Bog ji blagoslovi! buon pro le faccia!

blagoslóv benedición f

biti pravi (božji) blagoslov ser una benedición (de Dios)
dati svoj blagoslov echar la benedición (a)

blagoslòv (-óva) m

1. rel. benedizione:
dati blagoslov dare, impartire la benedizione
apostolski blagoslov benedizione apostolica
zvoniti k blagoslovu suonare a vespro

2. ekspr. benedizione:
ta človek je blagoslov za hišo costui è la benedizione della casa

3. (privoljenje, tudi iron. ) benestare, crisma

4. etn.
hišni blagoslov immagine benedetta

blagoslovítev (-tve) f rel. benedizione, consacrazione:
blagoslovitev nove kapele la benedizione della nuova cappella

blagrováti (-újem) imperf.

1. knjiž. stimare fortunato, felice:
blagrovali so ženina, da je dobil tako lepo nevesto stimavano fortunato lo sposo per aver trovato una sposa tanto bella

2. benedire:
blagroval je trenutek, ko jo je srečal benediva la buona sorte di averla incontrata

blague [blag] féminin

1. nerodnost, neumnost; širokoustenje, potegavščina, šala; sleparija, izmišljotina

2. mehur za tobak

sans blague? res? brez šale?
blague à part, blague dans le coin (populaire) šalo (ob) stran, resno
faire une blague napraviti neumnost
prendre tout à la blague ničesar resno ne vzeti

blamírati comprometer; poner en ridículo; desacreditar

blamirati se comprometerse, quedar en ridículo, hacer el ridículo; fam tirarse una plancha, hacer un papelón; meter la pata; hacerse ridículo

blanchir [blɑ̃šir] verbe transitif (po)beliti; (o)prati; (o)čistiti; verbe intransitif posta(ja)ti bel; siveti

blanchir à la chaux pobeliti z apnom
blanchir des choux popariti zelje
blanchir à la lime izpiliti
blanchir de colère postati bel, bled od jeze
l'âge blanchit les cheveux leta, starost pobelijo lase
blanchir sous le harnais (figuré) osiveti v službi
le jour blanchit dan se dela, svetlika se
se blanchir le visage avec de la poudre napudrati si obraz
se blanchir beliti se; pudrati se; figuré opravičevati se
rien ne peut le blanchir nič ga ne more opravičiti
il est sorti blanchi de cette affaire nobena krivda mu ni bila dokazana v tej zadevi, aferi

bláto boue ženski spol , bourbe ženski spol ; (cestno) gadoue ženski spol , (človeško) excréments moški spol množine , (ptičje) fiente ženski spol ; (rečno) fange ženski spol , (živalsko) crotte ženski spol

gaziti blato patauger dans la boue
obtičati v blatu s'embourber
valjati se v blatu se vautrer dans la boue, traîner dans la boue
zdravilno blato boues curatives

blazína cojín m ; (zglavnik) almohada f ; (na zofi) almohadón m (de sofa)

zračna, pnevmatična blazina almohada f de aire, neumática
najboljša blazina je mirna vest (pregovor) la mejor almohada es una conciencia tranquila

bláznost folie ženski spol , démence ženski spol , aliénation ženski spol mentale

privesti do blaznosti rendre fou (ženski spol folle)
do blaznosti à la folie
(medicina) pijanska blaznost délirium moški spol tremens

blážen heureux, bienheureux, radieux, ivre de bonheur, ravi

ves je blažen il est transporté de joie, il nage dans la joie; familiarno il est aux anges