Franja

coltiner [kɔItine] verbe transitif nositi (breme)

se coltiner (familier) naprtiti si, naložiti si (kaj neprijetnega)

coltivare v. tr. (pres. coltivo)

1. obdelovati:
coltivare la terra obdelovati zemljo
coltivare un campo a grano posejati njivo s pšenico

2. kopati (rudo):
coltivare a giorno kopati na površini
coltivare in sotterraneo kopati v jašku, globinsko

3. gojiti; vzgojiti, vzgajati; negovati; učiti; skrbeti (za); ukvarjati se s čim:
coltivare gli studi posvečati se študiju, študirati
coltivare la mente uriti um
coltivare i vizi zadovoljevati pregrehe, razvade
coltivare la clientela pridobivati si kupce, skrbeti za kupce
coltivare un'amicizia gojiti prijateljstvo
coltivare una speranza gojiti upanje

columna -ae, f (prim. celsus)

I.

1. steber, stolp (kot podpornik ali okras poslopja): V., H., Vitr. idr., lapidea Varr., ahenea, marmorea Ci., lignea L., templa innixa columnis O.; šalj.: ecce autem aedificat; columnam mento suffigit suo Pl. o človeku, ki si med premišljevanjem z roko podpira brado; preg.: incurristi amens in columnam Ci. butnil si … z glavo ob zid.

2. occ. prosto stoječ steber,
a) častni steber, obelisk: α) c. Maenii Plin., nav. c. Maenia ali samo columna Ci., Plin., Porph. Menijev steber, postavljen l. 338 na rimskem forumu na čast Gaju Meniju, ki je z L. Furijem Kamilom premagal Latine; ob tem stebru so izrekali svoje sodbe tresviri capitales zločincem in dolžnikom, ki so zamujali s plačilom: ad columnam Maeniam reus Ci., od tod: ne ad columnam adhaeresceret Ci. da ne bi obvisel ob (Menijevem) stebru = da bi odšel brez sramote, ad columnam pervenire Ci. β) columna rostrāta z ladijskimi rilci okrašeni steber, postavljen na čast Gaju Duiliju, ki je l. 260 premagal Kartažane v pomorski bitki pri Milah: Q. γ) columna Iulii Caesaris: Ci., Suet.
b) knjižni steber, na katerem so založniki naznanjali prodajana ali pravkar izšla dela: mediocribus esse poëtis … non concessere columnae H.
c) geogr. ime α) Herculis columnae Herkulova stebra (= predgorji Calpe v Evropi in Abyla v Afriki) ob Gadskem prelivu (gibraltarski morski ožini): Cu., Mel., Plin.; imenujeta se tudi Gaditanae columnae Gadska stebra: Ap.; pesn. po analogiji Protei columnae Protejeva stebra = otok Faros in egiptovska obala, obenem = vzhodne meje sveta: V. β) superesse adhuc Herculis columnas fama vulgavit T. (Germ. 34) = Sund med Dansko in Švedsko (ali pa Irminov stolp ali morske čeri po drugih). γ) c. Rhegia Regijski steber = skrajni jugozahodni italski rt pri Regiju: Mel., Plin.

3. pren. steber = podpora, zaslomba: ne … proruas stantem columnam H. trdno stoječega stebra moči (= Avgusta), te, columnam virtutum Sid., esto columna tu piis semper et ancora nobis Paul. Nol. —

II. pren. o stebrastih stvareh,

1. steber: c. ignis Sen. ph., Hier., Vulg. ognjeni steber, c. nubis Ambr., Vulg. oblačni steber, c. ignis et nubis Vulg., c. fumi Vulg. dimni steber.

2. vodni stolp, vodna troba, morski smrk: Plin., in mare de caelo tamquam demissa columna Lucr.

3. moško spolovilo: Mart. (VI, 49, 3 in XI, 51, 1).

4. c. narium nosnica = nosna kost: Isid.

comb¹ [koum] samostalnik
glavnik; greben; satovje
tehnično brdo, gradaše

to cut s.o.'s comb pristriči komu peruti
to set up one's comb napihovati, šopiriti se, domišljati si

combibō -ere -bibī (—)

1. intr. piti z drugimi: Sen. ph.

2. trans. vpi(ja)ti, vsesa(va)ti, posrka(va)ti, vsrka(va)ti, vase potegniti (vleči), požreti (požirati): Ca., Col., Plin., Stat., Mart., corpore c. venenum H., combibit ara cruorem O. popije, combibitur (fluvius terrā) O., cogor lacrimas combibere ipse meas O. svoje solze požirati = skrivaj se jokati; s proleptičnim obj.: combibit os maculas O. posrka tekočino in dobi madeže; pren. = navze(ma)ti se česa, temeljito preučiti (preučevati) kaj: quas artes (puer) si, dum est tener, combiberit Ci., c. illapsos per viscera luxus Sil.

combinare

A) v. tr. (pres. combino)

1. sestaviti, sestavljati; združiti, združevati; spojiti, spajati:
non combinare il pranzo con la cena pren. bedno živeti, komaj loviti konec s koncem

2. kem. spojiti, spajati

3. skleniti, sklepati; organizirati:
combinare un affare skleniti posel

4. pog. storiti, narediti:
combinare guai, pasticci; combinarne di tutti i colori pren. kaj skuhati, skuhati jo
l'hai combinata grossa! lepo godljo si napravil, lepo kašo si skuhal!
non combinare nulla brez haska se truditi

B) v. intr. ujemati se (tudi pren.)

C) ➞ combinarsi v. rifl. (pres. mi combino)

1. kem. (skupaj) reagirati

2. dogovoriti, dogovarjati se

come

A) avv.

1. kakor, kot:
un uomo buono come il pane človek, dober kot kruh
ora come ora zdaj, v tem trenutku
oggi come oggi dandanes
è come parlare al muro kot bi govoril steni

2. kako? (v vprašalnih stavkih):
come stai? kako se imaš?
come sarebbe a dire? kaj se to pravi?
come mai? zakaj? kako to?
come no! seveda!
com'è, come non è nenadoma

3. kot:
come sindaco kot župan

4. kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
come sei cresciuto! kako si zrasel!

B) cong.

1. da, kako:
mi ha detto come l'ha conosciuta povedal mi je, kako jo je spoznal

2. kakor, kot (v primerjalnih stavkih):
le cose non sono andate come avevo sperato stvari niso šle, kot sem se nadejal

3. brž ko:
come seppi che era tornato andai a trovarlo brž ko sem zvedel, da se je vrnil, sem ga šel obiskat
come Dio volle končno

C) m invar. način, sredstvo:
il perché e il come di qcs. vzroki in načini

comédie [kɔmedi] féminin komedija, veseloigra, šaloigra; vieilli gledališka igra; vieilli skupina gledaliških igralcev; gledališče, teater; figuré hlinjenje, pretvarjanje, teater, videz; šala

comédie de caractère karakterna komedija
comédie d'intrigue, de situation gledališka igra z zapleti
comédie larmoyante, attendrissante ganljivka
comédie de mœurs na duhovitih dialogih zgrajena zabavna gledališka igra
comédie pastorale pastoralna igra
comédie à tiroir, épisodique burka
la Comédie-Française znano gledališče v Parizu
personnage masculin de comédie (figuré) komedijant; oseba, ki je ne jemljejo resno
secret masculin de la comédie javna tajnost
donner la comédie predvajati komedije, figuré (o)smešiti se, biti smešen
se donner la comédie privoščiti si šalo ali zabavo
jouer la comédie (figuré) uganjati komedijo, teater, pretvarjati se
faire toute une comédie napraviti cel teater, sceno
tout cela est pure comédie vse to je samo komedija

come in neprehodni glagol
vstopiti; prispeti (vlak); v službo stopiti; priti v modo; priti na oblast; (do)zoreti
šport priti v finale
ameriško ožrebiti, oteliti se; nastopiti (plima)

come in between posredovati
come in first zmagati
come in (useful) prav priti, koristiti
come in for nakopati si
pogovorno where do I come in? kaj bo pa z menoj?

comer jesti, obedovati, kósiti, použiti; žreti (žival); popasti (popasem); od-, po-jesti; (besede) izpustiti, pogoltniti; zapraviti (premoženje)

me lo comería vivo od jeze bi ga raztrgal
con su pan se lo coma to je njegova stvar, on odgovarja za to
está diciendo comedme (to) je zelo okusno (mikavno)
sin comerlo ni beberlo ne da bi imel pri tem najmanjšo krivdo
¿con qué se come eso? kaj pa naj to pomeni?
lo que no has de comer, déjalo cocer ne pihaj v nekaj, kar te ne peče!
comer en el plato s krožnika jesti
comer a dos carillos opravljati istočasno dve (donosni) službi
comer como un buitre ko volk jesti
comer de mogollón jesti na stroške koga drugega, biti prisklednik
comer de vigilia postiti se, uživati postne jedi
antes de comer pred obedom
después de comer po obedu, popoldne
gana(s) de comer ješčnost
me come todo el cuerpo po celem telesu me jé (srbi)
dar de comer jesti dati, krmiti
ganar de comer služiti si svoj kruh
comerse pojesti, použiti
comerse los codos de hambre stradati
comerse de envidia pokati od zavisti
comerse las palabras besede požirati
comerse a los santos biti pobožnjakar
comerse u/c con los ojos (con la vista) z očmi kaj požirati
comerse por a/c koprneti po čem
comerse crudo a uno ugnati koga

comes -itis, m f (cum in īre)

1. spremljevalec, spremljevalka, tovariš, tovarišica; kot masc.: Ter., Lucr., Cat., Plin. idr., absolve me … , ne comites morer Pl., dixit hoc comes P. Clodii, C. Clodius Ci., aliquem comitem alicui adiungere Ci., adiunctis de suis comitibus locum tutum reliquit N., dare (alicui) comitem Cu., aliquem L. ali sese comitem alicui addere V., esse comitem alicui O., comitem (sc. se) negare O. ne hoteti iti s kom, ibimus, o socii comitesque H.; z gen.: c. fugae (na begu) Ci. ep., L., Vell., Sen. tr., Suet., victoriae (tovariš pri zmagi) C., Suet., si nemo tantae virtutis exstitisset comes L. ko se ne bi bil niti eden ponudil za spremljevalca pri njegovem velikem dejanju, c. calamitatis, furoris, honoris Ci., fatorum V., exsilii Mart. v pregnanstvu; z dat.: aliquem comitem habere consiliis suis Pl.; z in in abl.: comitem in ulciscendis quibusdam se praebere Ci. ep. Kot fem.: comitemne sororem sprevisti moriens? V., his Laodamia it comes V., iuro … me tibi venturam comitem O., data sum comes inculpata Minervae O., nec (Fides) comitem (sc. se) abnegat H. in ne odreka spremstva onim, ki … O neživih subj. (pren.): Pl., Lucr., Plin., ira et metus et reliqui motus animi, comites superiorum Ci., furor sceleris comes Ci., pacis est comes otiique socia … eloquentia Ci., invidia gloriae comes N., eminentis fortunae comes invidia Vell., culpam poena (Poena) premit comes H. krivdi je kazen za petami, grammatice dulcis secretorum c. Q.

2. occ.
a) spremljevalec = voditelj, učitelj: pater Aeneas … custodem ad sese comitemque impubis Iuli Epytiden vocat V., Philippus (medicus) Alexandro comes et custos salutis datus Cu., haec iterent comites praecepta senesque paterni Stat., comes et rector eius (= privigni Gai) Suet.
b) spremljevalec = eden iz spremstva, nav. pl. = spremstvo: comes scribaque Neronis H., sequebatur raeda cum lenonibus, comites nequissimi Ci., comites Graeculi, quocumque ibat Ci., comitum coetus Cat.; poseb. spremstvo oblastnikov, zlasti pretorja v provinci: comites magistratuum, praetoris Ci., quorum comes in provincia fuit Suet. V cesarski dobi cesarski dvor, dvor cesarskih princev: inter comites Neronis Suet., comites a se removere Suet.; v bizantinski dobi je comes dvorni ali državni uradnik ali častnik: Icti., c. stabuli Cod. Th. dvorni konjar, vrhovni konjušnik, comes rei castrensi praefuit per Africam Amm. kot general.

comète [kɔmɛt] féminin komet, repatica

tirer des plans sur la comète (figuré, familier) glavo si razbijati; s skromnimi sredstvi skušati doseči uspeh; zidati gradove v oblake

comitium -iī, n (comīre = coīre)

1. v sg. = zborišče, volišče, v Rimu prostor severno tik ob glavnem trgu (forumu), od katerega ga je ločevala sveta cesta (sacra via); po drugih je comitium zahodna polovica glavnega foruma: Pl., Varr., L., T. idr., quod crucem non posset in foro, non in comitio, non in rostris defigere Ci.; pren. uradno zborišče eforov v Šparti, eforej (ἐφορεῖον): si Spartae privatus in comitio esset N.

2. pl. comitia -ōrum, n zbor vsega rimskega naroda, sklican od pooblaščenega oblastnika, da sklepa o državnih poslih, voli državne oblastnike, sodi o glavnih zločinih ipd., narodni zbor, komicije: Varr., Suet. idr. Komicije c. curiata, centuriata, tributa se razlikujejo po tem, ali se je glasovalo po kurijah, centurijah ali tribuah: Ci.; c. consulum ali consularia L. za volitev konzulov, c. censorum, quaestoria, tribunicia Ci. ep. za volitev cenzorjev, kvestorjev, tribunov, c. amicorum N. kjer so se dali voliti prijatelji, Dolabellae comitiorum dies Ci. Dolabelov volilni dan, habere comitia populi Ci. imeti komicije, comitia haberi coepta sunt Ci., comitia fiunt regi creando L. potekajo za volitev kralja, comitiis consularibus factis Ci. ep., quis comitiis praefuit? Ci. je vodil … zbor; pren.: Pseudolus mihi centuriata habuit capitis comitia Pl. mi je izrekel smrtno obsodbo, ibo intro, ubi de capite meo sunt comitia Pl. kjer se odloča o moji glavi; pren. o narodnih zborih zunaj Rima: satis putabat se ad comitia (namreč k narodnemu zboru za volitev najvišjega svečenika na Siciliji) tempore venturum, si … Ci., c. praetoria Boeotorum L.

comme [kɔm]

1. adverbe kot, kakor; kako

2. conjonction (ravno) ko, v trenutku ko; ker

il pense comme moi on misli kot jaz
comme il est grand! kako velik je!
comme cela, comme ça tako, na ta način; potemtakem
par un temps comme ça v takem vremenu
comme ci comme ça (familier) tako tako, ne dobro ne slabo
comme qui dirait tako nekako (kot); kot da bi
j'ai aperçu comme qui dirait un éclair videl sem nekak blisk
comme de raison, comme de juste kot je prav
comme si kot če
comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
tout comme popolnoma, prav tako kot
(familier) c'est tout comme to je isto, to je vseeno, ni nobene razlike
comme on fait son lit on se couche kakor si boš postlal, tako boš spal
comme j'avais faim ker sem bil lačen
comme il faut kot treba, familier fin
une personne très comme il faut odlična, fina oseba
comme tout zelo, silno
c'est gentil comme tout, cette chambre to je nekaj zelo lepega, tale soba!
(familier) comme vous y allez! pretiravate!
Dieu sait comme ne ve se kako
il faut voir comme! in (to) kako!
cela fait quelque chose comme 500 francs to znese približno 500 frankov
comme quoi iz česar sledi; kar dokazuje; češ da
j'arrivai comme il partait prispel sem, ko je (on) ravno odhajal

commeātus -ūs, m (commeāre)

1. prehajanje z mesta na mesto, prost odhod in prihod, prosto občevanje, promet: in eo conclavi ego perfodi parietem, quā commeatus clam esset hinc huc mulieri Pl., si viae publicae exemptus commeatus sit Ulp. (Dig.).

2. met.
a) dovolitev prostega občevanja = dopust, poseb. voj.: Corn., Hyg., Q., Plin. iun. idr., collegis in castra scribit, ne Verginio commeatum dent L., commeatum sumere L., in commeatum mittere L., liberi commeatus L. dopusti, ki se lahko dobijo, qui in commeatu Syracusis remansit Ci. ki je ostal na dopustu, sine commeatu Italiā excedere Suet.
b) prevoz, pošiljatev, „karavana“: Auct. b. Afr., Ap., duobus commeatibus exercitum reportare C., frequentia negotiatorum et commeatuum S., Londinium copiā negotiatorum et commeatuum celebre T. dovažanja blaga, promet.
c) dovoz živil, dobava živeža, živež, živila, preskrba, proviant: Suet., Front., Iust., c. abunde (erit) ali (parare) adfatim commeatum S., c. largus Cu., commeatus maritimi L. po morju, commeatūs accipere L., commeatum convehere, advehere, subvehere L., commeatum portare S., commeatus ab urbe in castra portare L., petere commeatum C., aliquem commeatu et privato et publico prohibebamur Ci., aliquem commeatu intercludere C. = alicui commeatum intercludere Pl. komu dovoz (živil) zapreti (preprečiti); pogosto (v naspr. s frumentum) druge vojne potrebščine: frumentum ac commeatus, res frumentaria commeatusque, supportare frumentum commeatumque ex Sequanis C.; šalj.: proficisci ad commeatum argentarium Pl. za dobičkom od denarnih poslov.
č) vojni pratež, tren: commeatum omnem … non ante transmisit, quam … Suet.
d) (po)potna vprega: commeatus per municipia … disponere Suet. ustanoviti prepregališča.

commendātiō -ōnis, f (commendāre)

1. priporočanje, priporočitev: si quid momenti habet commendatio mea Ci., egere commendatione Ci. ep.; s subjektnim gen.: c. nostra ceterorumque amicorum Ci. ep.; pren.: obrepsisti ad honores commendatione fumosarum imaginum Ci. priporočèn po zakajenih podobah prednikov, dulcissima c. naturae Ci.; z objektnim gen.: commendationem ineuntis aetatis ab scelere duxit Ci., c. sui Ci.; z ad: c. ad Macedonum gentem L.

2. priporočilo, priporoček = kar koga priporoča, vrednost, milina idr.: tanta erat commendatio oris atque orationis, ut … N., c. ingenii Ci., morum Q. značajnost.

commento m

1. razlaga, tolmačenje, komentar:
commento a un incontro di calcio komentar nogometne tekme

2. pripombe, pojasnila, glose:
commento a Dante pripombe k Danteju

3. pren. pripomba, opazka, kritika:
si alzò e uscì dalla sala senza commenti vstal je in brez komentarja zapustil dvorano

4.
commento musicale film glasbeni komentar, spremljevalna glasba
commento parlato film govorjeno besedilo

comminuō -ere -uī -ūtum zmanjš(ev)ati, od tod

1. na kosce razbi(ja)ti, raztolči, razdrobiti: Enn. ap. Don., Petr., Plin., Stat., fores et postes securibus Pl., statuam … comminuunt, dissipant Ci., anulus fractus et comminutus est Ci., scalae comminutae S., c. faces O.; occ. zmlinčiti, razmleti: utraque da comminuenda molis O.; pesn.: quod (argenti pondus) si comminuas H. če zmelješ; pren.: articulatim diem c. Pl. ap. Gell. na člene (ure) razkosati.

2. pren. pogubiti (pogubljati), oškodovati, (o)slabiti, uničiti (uničevati), izpodkopa(va)ti: regni opes comminutas esse S., opes illius civitatis comminutae … sunt Ci., re familiari comminuti sumus Ci. ep. gmotno propadli, officium, quod non soleat comminuere avaritia Ci., quem (Viriathum) C. Laelius … comminuit Ci. je pobil, c. vires ingenii O., ingenia Q., animum Plin. iun., lacrimis comminuere meis O. daj se omečiti, c. hostem Fl.

comminus (cōminus), adv. (cum in manus)

1.
a) voj. z mečem v roki, s pestmi, mož na moža (mož z možem), iz bližine, od blizu: Lucr., Val. Fl., Stat., Ap. idr., nec eminus hastis aut comminus gladiis uteretur Ci., si ferro inter se comminus decertarint Ci., c. pugnare Ci., C., N., c. acriter instant S., gladio c. rem gerere L. spopasti se, ad c. conserendas manus L., c. pugnam conserere Cu., unum c. ense ferit, iaculo cadit eminus ipse O.; pesn.: falcati c. enses V. zakrivljeni za boj iz bližine, flumina Aemonio c. isse viro Pr., arma c. habere Val. Fl. na boj pripravljeno.
b) (na lovu) iz bližine: c. cervos obtruncare ferro V., in apros audet et hirsutas c. ire feras O. ali c. ire (in) sues Pr.
c) sploh iz bližine, blizu: c. ad aliquem accedere Ci. za hrbet približati se komu, iacto qui semine c. arva insequitur V. s svojo roko, t.j. z motiko v roki, c. instare (pritiskati, pestiti) Lucan. (o nesreči).

2. pren. (v nesovražnem pomenu)
a) od blizu, v bližini, v bližino, blizu, iz oči v oči, osebno, sam, neposredno, naravnost: Val. Fl., Ap., c. faciem suam ostentare S., aspicit hirsutos c. Ursa Getas O., bona c. iudicare Plin. od blizu, c. tendens Suet. prav blizu (k njemu veslaje), viso c. armatorum agmine T., non comminus (naravnost) Mesopotamiam, sed flexu Armeniam petivit T., recipere a debitore suo c. pecuniam Dig. osebno.
b) (o času) takoj, nemudoma, hipoma: cuncta haec mihi c. dicito Iul. Val., vade ad eum, sed c. Serv.

commissiō -ōnis, f (committere)

1. tekmovanje, spopad pesnikov, govornikov: Ci., Sen. ph., Plin. iun. idr.; met. tekmujoči govor, prelep govor: Suet.

2. združba, zveza: Ambr.

3. pregrešek, zagrešek, krivda: si piaculis dicitur contracta esse commissio Arn. da se je kaj zakrivilo.