Franja

Zadetki iskanja

  • écart [ekar] masculin razmak, odmik, umik; skok v stran; razlika; odmaknjen kraj ali zaselek; médecine (kostni) izpah; založene ali odložene karte; napaka, pomota, zabloda

    à l'écart (v)stran, na stran, proč, daleč (de od)
    écart en direction (militaire) razmak(nitev) po širini
    écart de jeunesse mladostna zabloda
    écart de(s) prix razlika v cenah
    écart de régime pomota, pomanjkljivost v dieti
    écarts de salaires razlike v plačah
    écart de température razlika v temperaturi
    (sport) grand écart razkreka, »špaga«
    faire un écart skočiti v stran (konj)
    mettre, se mettre, prendre à l'écart na stran položiti, stopiti, vzeti
    se tenir à l'écart ob strani stati, držati se proč, ne se mešati v
    vivre à l'écart živeti v odmaknjenosti, v osamljenosti
  • écarté, e [ekarte] adjectif oddaljen, odmaknjen, osamljen (kraj); v stran stoječ (ušesa); razprt (prsti); založen, odložen (karte)

    il a les yeux écartés ima precéj razmaknjene oči, oddaljene eno od drugega
  • écarter [ekarte] verbe transitif oddaljiti, odstraniti, odmakniti; odvrniti; razkrečiti (noge); razpreti (roke); speljati (reko) v stran; od-, založiti (karte); odgrniti (zastor); odbiti (predlog); zbrisati (de la liste iz seznama); razpršiti (dvom, sum); speljati s prave poti; figuré odtujiti (koga dolžnosti)

    s'écarter oddaljiti se, odstraniti se; priti s prave poti; ločiti se (poti); odmakniti se (od téme); razpršiti se (oblaki)
    s'écarter du sujet ne ostati pri stvari
    écarter la foule pour se frayer un passage razdvojiti množico, da bi si naredili, utrli prehod
    le service d'ordre écartaient les curieux reditelji so odvračali radovedneže
    écarter une question de la délibération izločiti vprašanje s posvet(ovanj)a
    écartez-vous de là! odstranite se, umaknite se od tod!
  • ecce interj. (ec [iz *ed = id] in ce) glej! poglej! Beseda stoji v stavku kot vzklik (torej brez slovnične zveze s stavkom) predvsem pri imp.: ecce, tibi accipe litteras Ci. ep., tu (si) vzemi, aspice vultus ecce meos O. (po)glej sem in opazuj moj obraz; v povednem stavku opozarja na kaj novega, nepričakovanega, presenetljivega: ecce Dionaei processit Caesaris astrum V., revocabat et ecce Cloanthum respicit V., ubi portus intravimus, ecce laeta boum … armenta videmus V., ecce furit Tydides H., haec dum agit, ecce Tuscus Aristius occurrit H.; pogosto v zvezi z autem: ecce autem video rure redeuntem senem Ter., Cleomenes totos dies perpotabat; ecce autem repente nuntiatur piratas adesse Ci., ecce autem ex inproviso Iugurtha … regnum eius sceleris sui praedam fecit S., ecce autem primi sub lumina solis … sub pedibus mugire solum V. Brez glag. pri nom. ali acc.: ecce odium meum Ter., ecce Gripi scelera Ter., si hoc factum est, ecce me nullum senem Pl. pazi, potem je po meni, ecce tuae litterae Ci. ep., ecce Dolabellae comitiorum dies Ci. ep., ecce subitum divortium Ci., en quatttuor aras: ecce duas tibi, Daphni, duas altaria Phoebo V., ecce Posidonius Sen. ph., ecce me Tert. tu sem, tu me imate; pogosto ecce tibi (ne da bi se dat. vselej nanašal na kako določeno osebo): ecce tibi nuntius Ci. kar ti prispe vest, ecce tibi exortus est Isocrates Ci. kar ti nenadoma nastopi Izokrat; abs.: ecce Pl. tu sem. — V kompozitih: eccerē „glej, v resnici“, zares: Pl., Ter., (toda prim.: eccere iurisiurandi est, ac si dicatur per Cererem, ut ecastor, edepol. Alii eccere pro ecce positum accipiunt: P. F.) Pogosto v pogovornem jeziku in od tod pri Kom. pred demonstr. zaimki (pred katerimi glas e odpada): eccum, t.j. ecc' *hum (= ecce hunc): Pl., Ter., eccōs, t.j. ecc' hōs (= ecce hōs): Pl., Ter., ecca, t.j. ecc' *ha (= ecce haec, kot nom. sg. f.): Pl., Ter., eccam, t.j. ecc' *ham (= ecce hanc): Pl., Ter., ecca, t.j. ecc' *ha (= ecce haec, nom. pl. neutr.): Pl.; tako tudi eccilla, eccillam, eccillum, eccillud = ecc'illa, ecc'illam, ecc'illum, ecc'illud, eccistam = ecc'istam: Pl., eccille = ecc'ille: Ap.
  • échauder [ešode] verbe transitif

    1. popariti, oprati v vroči vodi

    2. pobeliti z apnom

    s'échauder popariti se, opeči se; figuré opeči si prste, priti k pameti zaradi pretrpele škode
    échauder quelqu'un (familier) popariti koga, prizadeti mu škodo, ki ga izuči
    chat échaudé craint l'eau froide (proverbe) poparjena mačka se še mrzle vode boji; figuré spomin na nevarnost podvoji previdnost
  • échaudoir [ešodwar] masculin velika kad, kjer se popari zaklana živina; prostor v klavnici za opravljanje tega dela
  • échelonnement [ešlɔnmɑ̃] masculin porazdelitev v prostoru in času na različne točke; militaire razmestitev čet ene za drugo; figuré razvrstitev po stopnjah

    échelonnement en profondeur razmestitev po globini
  • échelonner [ešlɔne] verbe transitif, militaire razmestiti (čete) drugo za drugo; porazdeliti, razporediti (osebe, stvari) več ali manj pravilno v prostoru ali času

    échelonner des agents de police sur tout le parcours du cortège officiel razmestiti miličnike po vsej poti uradnega sprevoda
    échelonner les paiements razporediti plačilne obroke
    échelonner un travail sur un an porazdeliti delo na eno leto
  • écheveler [ešəvle] verbe transitif razkuštrati; figuré raztr-gati (oblake); spraviti v nered
  • échiqueté, e [ešikəte] adjectif porazdeljen, vzorčast, v obliki šahovnice
  • Echtzeitbetrieb, der, Technik obratovanje v realnem času
  • Ecktisch, der, miza v kotu
  • économique [ekɔnɔmik] adjectif ekonomski, gospodarski; ekonomičen, gospodaren, varčen; masculin področje gospodarstva, pojavi v gospodarstvu; féminin ekonomika, nauk o gospodarstvu

    crise féminin, expansion féminin, politique féminin économique gospodarska kriza, ekspanzija, politika
    espace masculin, plan masculin, secteur masculin économique gospodarski prostor, načrt, sektor (področje)
    fourneau masculin économique štedilnik
    milieux masculin pluriel économiques gospodarski krogi
    procédé masculin, chauffage masculin économique ekonomičen postopek, ekonomično ogrevanje
    géographie féminin économique gospodarska geografija
  • écouler [ekule] verbe transitif razpečavati, proda(ja)ti; dati v promet

    s'écouler odteči, odtekati; strujati (zrak); potekati, preteči (čas), miniti; razkropiti se (množica); iti v prodajo (blago) skopneti (denar); figuré izginiti, razgubiti se
    s'écouler lentement, rapidement počasi, hitro iti v prodajo
    le temps s'écoule čas poteka
    la foule s'écoule lentement množica počasi odhaja, se razhaja
    le magasin a écoulé son stock de jouets trgovina je (raz)prodala svojo zalogo igrač
    faire écouler pustiti odteči, izteči
    (faire) écouler des marchandises dati blago v prodajo
    laisser écouler un délai zamuditi rok
  • écrin [ekrɛ̃] masculin skrinjica, škatlica za nakit; nakit v skrinjici; (figuré)

    c'est le plus beau joyau de mon écrin to je moja najdragocenejša stvar
  • écrouer [ekrue] verbe transitif vpisati v spisek zapornikov, izročiti (koga) jetnišnici, vtakniti v ječo, v zapor
  • écrouler, s' [ekrule] po-, zrušiti se, podreti se, sesesti se; figuré propasti; spodleteti, iti po vodi, pasti v vodo (načrt, upanje)

    la maison s'est écroulée hiša se je zrušila
    mes projets se sont écroulés moji načrti so propadli, so šli po vodi
    il s'écroula dans un fauteuil sesedel se je v naslanjač
    être écroulé (familier) biti uničen, popolnoma zdelan, ubit
  • écu [ekü] masculin ščit; ščit v grbu; star francoski kovanec; papir formata 0,40 x 0,50 m

    écu d'or, blanc zlatnik, srebrnik; nekdanji srebrni kovanec za 5 frankov
    avoir des écus imeti mnogo denarja, biti bogat
  • écubier [ekübje] masculin, marine luknja v ladijskem boku (za kable, za verige)
  • écurie [eküri] féminin konjski hlev, konjušnica; konji v hlevu

    garçon, valet masculin d'écurie konjski hlapec
    écurie (de course) dirkalni konji; dirkalni avtomobili; biciklisti
    c'est une vraie écurie (figuré) to je pravi hlev, svinjak (= umazan lokal)
    tu te crois dans une écurie? ali misliš, da si v hlevu?
    entrer quelque part comme dans une écurie vstopiti nekam neotesano, brez pozdrava
    nettoyer les écuries d'Augias očistiti Avgijev hlev, figuré napraviti red
    sentir l'écurie (figuré) iti hitreje, ko se bližamo cilju (kot konj, ki zavoha svoj hlev)