Franja

zélena botanika celery; celeriac

solata iz zélene celery salad

zelenjav|a ženski spol (-e …) das Gemüse (kisana Gärgemüse, konzervirana Dosengemüse, presna/surova Rohgemüse, prva pomladanska Frühgemüse, sušena Dörrgemüse, Trockengemüse, sveža Frischgemüse, zamrznjena Gefriergemüse, iz konzerve Büchsengemüse, Dosengemüse, iz rastlinjakov Treibgemüse, v kisu Essiggemüse), (vrtnina) Gartengemüse; ironično: das Grünzeug
jušna zelenjava das Suppengrün, das Wurzelwerk
… zelenjave Gemüse-
(konzerviranje die Gemüsekonservierung, pridelovalec der Gemüsebauer, pripravljanje die Gemüsezubereitung, prodajalna der Gemüseladen, die Gemüsehandlung, voda od kuhanja zelenjave die Gemüsebrühe, vrsta die Gemüseart)
z zelenjavo/za zelenjavo Gemüse-
(košara z/za der Gemüsekorb, skleda za die Gemüseschüssel, stojnica za der Gemüsestand, zabojček za die Gemüsesteige, žlica za der Gemüselöffel)
samopreskrba z zelenjavo der Hausgemüsebau

zemlj|a² [ê] ženski spol (-e …) (tla) die Erde, der Boden, der Erdboden, das Land (obdelana Kulturboden, obdelovalna Ackerboden, Ackerland)
gornja plast zemlje die Krume, der Mutterboden
globina, do katere zemlja zmrzne die Frostgrenze
obdelovanje zemlje die Bodenkultur, die Bodenbearbeitung
plast zemlje die Bodenschicht
prevodnost zemlje die Bodenleitfähigkeit
pridobivanje obdelovalne zemlje die Urbarmachung
vojska raketa zrak-zemlja die Luft-Boden-Rakete
vidljivost zemlje die Bodensicht
obdelovati zemljo (biti poljedelec) Ackerbau betreiben
letalstvo videti zemljo Erdsicht haben
potegniti/izpuliti iz zemlje aus der Erde reißen
na zemlji auf der Erde, auf dem Boden
letalstvo, vojska kontrolno mesto na zemlji die Bodenstelle
letalstvo, vojska postaja na zemlji die Bodenstation
na zemljo auf die Erde, auf den Boden
pasti na zemljo zu Erde fallen, zu Boden fallen
vezan/navezan na zemljo erdgebunden
pod zemljo unter die Erde, rudarstvo untertage
v zemljo in die Erde, in den Erdboden
vkopati v zemljo eingraben, agronomija in vrtnarstvo gnoj ipd.: unterbringen
figurativno vdirati/pogrezniti se v zemljo in Grund und Boden versinken, in den Erdboden versinken
zravnati z zemljo dem Erdboden gleichmachen, obzidje: schleifen
vojska izvidništvo z zemlje die Erdaufklärung
letalstvo, vojska z zemlje von der Bodenstelle
voditi z zemlje letalstvo lotsen
figurativno kot bi ga požrla zemlja wie vom Erdboden verschluckt

zêmlja f

1. astr. terra, Terra:
Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
mati zemlja madre terra
star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

2. (površina planeta) terra:
pasti na zemljo cadere a terra
ležati na zemlji giacere per terra
gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
zapuščati zemljo abbandonare le campagne
živeti od zemlje vivere lavorando la terra
navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

6. (planet kot življenjski prostor) terra:
zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

7. (dežela, država) terra, paese:
obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
izravnati kaj z zemljo radere al suolo
izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
kem. redke zemlje terre rare
voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria

zemljin|a² ženski spol (-e …) gradbeništvo, arhitektura, kemija die Erde
terasa iz zemljine die Erdterrasse

zemljiška knjiga ženski spol pravo das Grundbuch, das Grundbuchamt
zakon o zemljiški knjigi das Grundbuchsgesetz
izpisek iz zemljiške knjige der Grundbuchsauszug
vpis v zemljiško knjigo die Intabulation, die Grundbucheintragung
vpisati v zemljiško knjigo intabulieren, ins Grundbuch eintragen

zganíti (-em)

A) perf.

1. piegare, ripiegare (il foglio, il giornale)

2. muovere:
zganiti roko muovere il braccio
zganiti z rameni scrollare le spalle, fare una spallucciata
veter zgane veje il vento muove i rami

3. pren. scuotere:
bližajoča se nevarnost ga je zganila iz otopelosti l'approssimarsi del pericolo lo scosse dall'apatia

4. knjiž. (vznemiriti) turbare; eccitare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nikoli ne zganiti jezika non aprir bocca
za koga ne zganiti mezinca non muovere dito per aiutare qcn.
samo s prstom zgane, pa že vse dobi gli basta fare un cenno ed è subito accontentato

B) zganíti se (-em se) perf. refl.

1. muoversi:
otrok v njej se je zganil il bambino s'era mosso nell'utero

2. pren. darsi da fare, muoversi:
ob nesreči se je zganila vsa dolina quando la calamità si abbattè sul luogo, si mosse tutta la valle

3. pren. (oditi) andarsene

4. (pokazati se) comparire; svegliarsi:
v njem se je zganil odpor dentro di lui si svegliò la riluttanza

zgodovin|a ženski spol (-e …) die Geschichte
novejša zgodovina neuere Geschichte
(agrarna Landwirtschaftsgeschichte, družine Familiengeschichte, duhovna Geistesgeschichte, geološka zgodovina zemlje Erdgeschichte, kulturna Kulturgeschichte, literarna Literaturgeschichte, najstarejša Frühgeschichte, naselbinska Siedlungsgeschichte, odrešenjska Heilsgeschichte, problemska Problemgeschichte, socialna Sozialgeschichte, sodobna Zeitgeschichte, svetovna Weltgeschichte, umetnostna Kunstgeschichte, besed Wortgeschichte, filozofija biti Seinsgeschichte, človeštva Menschheitsgeschichte, dežele/države Landesgeschichte, filozofije Philosophiegeschichte, glasbe Musikgeschichte, gledališča Theatergeschichte, jezika/jezikov Sprachgeschichte, mesta Stadtgeschichte, prava Rechtsgeschichte, stvarjenja Schöpfungsgeschichte, vere/verstev Religionsgeschichte, znanosti Wissenschaftsgeschichte)
brez zgodovine geschichtslos
… zgodovine Geschichts-
(filozofija die Geschichtsphilosophie, pojmovanje die Geschichtsauffassung, potvarjanje die Geschichtsklitterung, die Geschichtsfälschung, pouk der Geschichtsunterricht, študij das Geschichtsstudium, učitelj der Geschichtslehrer, ura die Geschichtsstunde, znamenje das Geschichtszeichen)
iz najstarejše zgodovine frühgeschichtlich
iz zgodovine filozofije philosophiegeschichtlich
strokovnjak za zgodovino der -geschichtler
(najstarejšo Frühgeschichtler)
zgodovina nas uči die Geschichte lehrt …
figurativno imeti dolgo zgodovino eine Vorgeschichte haben

zgórnji (-a -e) adj.

1. superiore; alto; di sopra:
zgornje nadstropje piano superiore, di sopra
zgornje mesto città alta
zgornja plast strato superiore

2.
zgornja stran (česa) il dritto
zgornja stran kovanca, preproge il dritto della moneta, del tappeto

3. adm. di sopra, succitato, suesposto, sopraelencato:
iz zgornjega opisa je razvidno ... dalla descrizione di cui sopra risulta...
to potrjuje zgornje ugotovitve il che conferma le constatazioni suesposte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zgornjih deset tisoč i padroni del vapore
zgornji dom (parlamenta) camera alta, senato
zgornji konec (mize) capotavola
zgornji sloji ceti alti
mat. zgornja aproksimacija approssimazione per eccesso
anat. zgornja čeljustnica osso mascellare superiore
muz. zgornja dominanta sopraddominante
zgornja gozdna meja limite superiore delle foreste
geol. zgornja kreda cretaceo superiore
fiz. zgornja meja frekvence zvoka limite superiore della frequenza del suono
anat. zgornja okončina (roka) estremità superiore (braccio)
navt. zgornji podaljšek (jambora) alberetto
zgornji del (hrbtišče) dorso (della mano)
geogr. zgornji del doline testata della valle
zgornji tok Tibere l'alto Tevere
navt. zgornje jadro pappafico, velaccino
zgornje stegno scannello, controgirello

zgradb|a¹ ženski spol (-e …) gradbeništvo, arhitektura (stavba) der Bau, das Gebäude (betonska Betonbau, dvoranska Saalbau, funkcionalna Zweckbau, z armiranim betonom Stahlbetonbau, lesena Holzbau, hotelska Hotelbau, industrijska Industriebau, kultna Kultbau, mestna Stadtbau, opečnata Ziegelbau, Backsteinbau, pomožna Nebengebäude, poslovna Bürohaus, posvetna Profanbau, prečna Querbau, reprezentančna Prunkbau, Prachtbau, sakralna Sakralbau, stanovanjska Wohngebäude, Wohnbau, stara Altbau, stranska Seitenbau, šolska Schulgebäude, tovarniška Fabrikbau, utrjena Wehrbau, vzdolžna Längsbau, iz ilovice Lehmbau, iz kamna Steinbau, iz klinkerja Klinkerbau, s kupolo Kuppelbau, s predalčjem Fachwerkbau, v surovem stanju Rohbau), das Bauwerk, velika, razvejana: die Anlage
krilo zgradbe der Gebäudetrakt
… zgradb Gebäude-
(blok der Gebäudeblock, čiščenje die Gebäudereinigung, kompleks der Gebäudekomplex, upravljanje die Gebäudeverwaltung, vzdrževanje die Gebäudeunterhaltung, zaščita der Gebäudeschutz, zavarovanje die Gebäudeversicherung)
škoda na zgradbi/zgradbah der Gebäudeschaden
sanacija zgradbe die Bauwerksanierung
figurativno miselna zgradba das Gedankengebäude

zgubíti to lose

zgubíti iz oči to lose sight (kaj of something)
zgubíti se to be lost, to get lost ➞ izgubiti

zgubíti perder

zgubiti sled estar despistado
zgubiti pogum perder el ánimo, desalentarse
zgubiti iz oči perder de vista
zgubiti se v podrobnostih perderse en detalles
zgubiti se perderse, (izginiti) desaparecer, (zaiti na kriva pota) extraviarse

zid moški spol (-u/-a; -ovi) die Mauer, (stena) die Wand (betonski Betonmauer, kamnit Steinwand, Steinmauer, kiklopski Zyklopenmauer, kletni Kellerwand, notranji Innenwand, ograditveni Umfassungsmauer, podporni/oporni Stützmauer, Futtermauer, Fußmauer, požarni Brandmauer, predalčni Fachwerkwand, pregradni, predelni Scheidemauer, protihrupni Lärmschutzwand, samostanski Klostermauer, temeljni Grundmauer, Fundamentmauer, vrtni Gartenmauer, zaporni Sperrmauer, Schildmauer, zaščitni Schutzmauer, zunanji zaščitni Vormauer, zunanji Außenmauer, iz votlakov Hohlblocksteinwand, jetnišnice Gefängnismauer); das Mauerwerk (nabiti Stampfmauerwerk, vliti Gussmauerwerk, opečni Backsteinmauerwerk, iz naravnega kamna Natursteinmauerwerk, iz oblic Feldsteinmauerwerk, iz lomljencev Bruchsteinmauerwerk, iz klesancev Hausteinmauerwerk, iz kvadrov Quadermauerwerk, rustikalni Bossenwerk)
doprsni zid die Brüstung
kolenčni zid der Drempel, der Kniestock
fizika, letalstvo zvočni zid die Schallmauer
živi zid figurativno die Menschenmauer, šport die Mauer
religija zid solza die Klagemauer
gradnja/postavitev zidu der Mauerbau
odprtina v zidu der Mauerdurchbruch
telo zidu der Mauerkörper
zgornji del zidu die Mauerkrone
figurativno bel kot zid käseweiß, geisterbleich, weiß wie eine Wand
biti potisnjen ob zid mit dem Rücken zur Wand stehen
iti z glavo skozi zid mit dem Kopf durch die Wand wollen
postaviti koga pred zid (ustreliti) (jemanden) an die Wand stellen
potisniti ob zid an die Wand drücken, pri tekmi: an die Wand spielen
zaletavati se z glavo ob zid mit dem Kopf gegen die Wand rennen

zídan stone, built of stone; made of brick or stone

hiša je zídana iz opeke the house is built of brick

zima samostalnik
1. (letni čas) ▸ télEni najhujših suš v stoletju je sledila mrzla zima. ▸ Az évszázad egyik legnagyobb aszályát hideg tél követte.V vas se odpravita le poredko, vendar se zdi, da se bosta na zimo morala preseliti. ▸ Csak ritkán mennek be a faluba, de úgy tűnik, télre át kell költözniük.
Povezane iztočnice: astronomska zima, koledarska zima, zelena zima

2. (o stanju narave) ▸ télTo zlasti velja za severna pobočja, kjer sta nad 1500 metri še zima in trd, pomrznjen sneg. ▸ Ez elsősorban az északi lejtőkre igaz, ahol 1.500 méter felett még tél van és keményre fagyott a hó.

3. (obdobje glede na dogajanje) ▸ télVrhunec letošnje skakalne zime bodo olimpijske igre v Pjongčangu. ▸ Az idei téli síugrószezon csúcspontja a phjongcshangi olimpiai játékok lesznek.Če v vaši omari visi kostim iz tvida, ste glavni nakup za naslednjo modno zimo že opravili. ▸ Ha van egy tweedkosztüm a szekrényében, akkor már be is szerezte a jövő téli divatszezon fő darabját.Nemški kapitulaciji v prvi svetovni vojni leta 1918 je sledila zelo burna zima. ▸ Az 1. világháborús német kapitulációt 1918-ban nagyon viharos tél követte.

4. (o literarnem liku) ▸ TélKot kaže, minulemu pustu ni uspelo pregnati starke zime iz naših krajev. ▸ Úgy tűnik, hogy a farsang nem tudta elűzni Télanyót városainkból.
Še malo, pa se bo tudi jesen poslovila, saj jo bo iz naših krajev pregnala starka zima. ▸ Nemsoká az ősz is elbúcsúzik, hisz Télanyó elűzi tájainkról.Botra zima je letos poskrbela za obilico snega, zato obratujejo tudi mnoge žičnice v dolini. ▸ Az idei tél rengeteg havat hozott, és a völgy számos sífelvonója üzemel.
Predvsem ljubitelje belih strmin je malce skrbelo, kaj bo z botro zimo. ▸ Különösen a fehér lejtők szerelmesei aggódtak kissé, hogy mit tartogat számukra a téltündér.

zlát made of gold, gold; golden; (barva) gold-coloured

zláta doba the golden age
zlát človek (figurativno) a very kind-hearted man
zláta črka gilt letter
zláti časi (figurativno) golden hours pl
zláti fazan golden pheasant
zláti lasje golden hair
zláta jama (figurativno) treasure house, ZDA (zlasti figurativno) bonanza
zlát kovanec gold coin
zláto kritje gold cover
zlát lak gold-coloured varnish
zláta pena gold foil, tinsel
zlát list gold leaf
zláta rozga botanika golden rod
zláta palica gold ingot
zláta mladina (figurativno) gilded youth
knjiga z zláto obrezo a gilt-edged book
zláti prah gold dust
zláto (pisalno) pero gold nib, gold fountain pen
zláto runo golden fleece
zláto tele golden calf
zláta sredina golden mean
zláta rezerva gold reserves pl (ali reserve)
zláta poroka golden wedding
zláto pravilo golden rule
zláta mrzlica (figurativno) gold fever, gold rush
zláta ribica goldfish
zláta posoda gold plate
zláta kep(ic)a gold nugget
zláto število golden number
zláta ura gold watch
zláto srcé a heart of gold
zláti tečaj gold price
zlát trak gold lace
zláta valuta gold currency, gold standard
države z zláto valuto countries on the gold standard
zláta zlitina alloy of gold
zláto žito golden wheat
Zlata obala geografija the Gold Coast
jesti iz zláte sklede to eat off gold plate

zlat|o [ó] srednji spol (-a, ni množine) kemija das Gold (belo Weißgold, čisto Feingold, karatno Dukatengold, lomljeno Bruchgold, prano Waschgold, rdeče Rotgold, staro Altgold, v lističih Blattgold, za zobe Zahngold)
kovano zlato gemünztes Gold
nepravo zlato das Flittergold, Rauschgold
obdelano zlato verarbeitetes Gold
zlato v palicah das Barrengold, der Goldbarren
tehtnica za zlato die Goldwaage
izpiranje zlata die Goldwäsche
kepa zlata der Goldklumpen
pariteta na osnovi zlata die Goldparität
vrednost zlata der Goldwert
iz čistega zlata reingolden
iz pravega zlata echtgolden
iz rdečega zlata rotgolden
zlata vreden Goldes wert, goldig
biti zlata vreden nicht mit Gold aufzuwiegen sein, Gold wert sein
dober nasvet bi bil zlata vreden da ist guter Rat teuer
figurativno X ni ravno čisto zlato X ist mit Vorsicht zu genießen
ni vse zlato, kar se sveti es ist nicht alles Gold, was glänzt

zlato samostalnik
1. (kemijski element) ▸ aranySopomenke: Au
Povezane iztočnice: čisto zlato

2. v športnem kontekstu (prvo mesto) ▸ arany, aranyérem
3. (dragocenost) ▸ arany
Z izginjanjem ledenikov bo voda postala zlato prihodnosti, vse to pa se toliko bolj drastično dogaja v afriških gorah. ▸ A gleccserek eltűnésével a víz lesz a jövő aranya, mindez egyre drasztikusabban megy végbe az afrikai hegyekben.
Ona je moja sreča , moje zlato, moje upanje in vse kar imam v življenju. ▸ Ő a boldogságom, az aranyom, a reményem és mindenem az életben.

zle|sti [é] (-zem) lesti

1. živo bitje kam: kriechen (dol herunterkriechen, hinunterkriechen, gor hinaufkriechen, iz česa kriechen aus, skozi hindurchkriechen, v hineinkriechen, kriechen in)

2. steigen (v obleko in die Kleider steigen, v posteljo ins Bett steigen)
figurativno zlesti v glavo in den Kopf steigen

3. (zdrsniti) rutschen
| ➞ → izlesti se

zlésti

zlesti iz česa sortir (en rampant) de quelque chose, se glisser hors de quelque chose
zlesti v kaj entrer dans quelque chose, se glisser dans quelque chose
zlesti na kaj monter sur quelque chose, escalader
zlesti skozi kaj ramper à travers quelque chose, traverser quelque chose (en rampant)
zlesti na kup se ratatiner, tomber en ruine, se délabrer, s'affaisser