Franja

zased|a [é] ženski spol (-e …) der Hinterhalt; (preža) lovstvo die Lauer (tudi figurativno), die Lauerstellung
iz zasede (zahrbtno) hinterrücks, rücklings
napasti iz zasede (jemandem) auflauern
čakati v zasedi im Hinterhalt liegen, koga (jemandem) auflauern
postaviti zasedo sich in den Hinterhalt legen, sich auf die Lauer legen

zaséda ambush; vojska ambuscade; (preža) wait

biti v zasédi to ambush, to lie in ambush (ali in wait)
čakati v zasédi to lie in wait
napasti iz zaséde to waylay, to attack from an ambush, to ambuscade, to ambush
pasti v zasédo to fall into an ambush, to be waylaid
pripraviti zasédo to lay (ali to make) an ambush
postaviti zasédo to lay an ambush, to lie in wait (komu for someone), (prežati) to waylay
postavljač zaséd waylayer

zaséda emboscada f ; celada f

iz zasede a mansalva
biti, prežati v zasedi estar emboscado, estar en acecho
pasti v zasedo caer en una emboscada
pripraviti zasedo tender una celada
postaviti se v zasedo emboscarse, ponerse en emboscada

zasédanje séance ženski spol , session ženski spol , réunion ženski spol

(iz)redno zasedanje session (extra)ordinaire
odpreti (odgoditi, zaključiti) zasedanje ouvrir (sous pendre, clore) la séance
zasedanje je odprto (zaprto) la séance est ouverte (close)

zasédanje sesión f

(iz)redno zasedanje sesión (extra)ordinaria
čas zasedanja (parl) legislatura f
odpreti (odgoditi, zaključiti) zasedanje abrir (aplazar, levantar) una sesión

zasoljen pridevnik
1. (pretirano drag) ▸ borsos, drágaLepa rjavolaska je z njim veliko klepetala po telefonu, tako da bo doma zagotovo dobila zasoljen račun za mobitel. ▸ A csinos, barna hajú lány sokat beszélgetett vele telefonon, úgyhogy biztosan borsos lesz a mobiltelefon-számlája.
Turiste so letos najbolj motile zasoljene cene. ▸ A turistákat idén a borsos árak zavarták legjobban.

2. (nespodoben) ▸ pikáns, csípős, fanyarKnjiga Šola za pijance je zbir humornih, zaostrenih in zasoljenih kratkih zgodbic o tem, zakaj, kdaj in kako se ljudje opijajo. ▸ A Művelt alkoholisták című könyv humoros, éles és pikáns történetek gyűjteménye arról, hogy miért, mikor és hogyan részegednek le az emberek.
Politik in profesor, avtor nekaj zasoljenih citatov, se iz aktivne politike počasi umika. Svoja politična prepričanja je vedno izražal jasno in brez dlake na jeziku. ▸ A politikus és professzor, több fanyar idézet szerzője lassan visszavonul az aktív politikából. Politikai meggyőződését mindig világosan és minden fenntartás nélkül nyilvánította ki.

3. (z izrazitim dodatkom) ▸ fűszerezettSo pa – kot vedno – lepe stvari vedno zasoljene s kancem dekadence, čeprav večina današnjih pisateljev sploh ne ve, kaj je to. ▸ Mint mindig, a szép dolgokat egy csipetnyi dekadencia fűszerezi, bár a mai írók többsége azt sem tudja, hogy mi az.

4. (o kemijski sestavi) ▸ sós, szikes
Raziskovalci Kalifornijske univerze so namreč s kloniranjem ustvarili paradižnik, ki uspeva na zasoljenih tleh. ▸ A kaliforniai egyetem kutatói olyan paradicsomot hoztak létre klónozással, amely sós talajon is megterem.

zastáva² (zalog) pawn; pledge; pravo mortgage

dati v zastávo to give in pawn, to put in pledge, to mortgage
imeti v zastávi to hold in pledge
vzeti kot zastávo, v zastávo to take in pledge
rešiti iz zastáve to redeem a pledge

zastáva² (-e) f pegno:
posojati denar proti zastavi prestare denaro su pegno
rešiti kaj iz zastave disimpegnare qcs.

zaščitni oklep moški spol der Schutzmantel (svinčeni Bleischutzmantel, iz betona in svinca Beton-Blei-Schutzmantel), der Schutzpanzer

zato [ó]

1. (iz tega vzroka/razloga) deshalb, deswegen, darum
zato ker weil
prav zato gerade deshalb/deswegen/darum, ebendarum, ebendeshalb

2. (torej) folglich, mithin

3.
zato, da bi … um zu …

4.
pa zato/zato pa (nasprotno) hingegen, dagegen

zaudárjati (-am) imperf.

1. puzzare (di), sapere (di):
zaudarja po alkoholu puzza di alcol
iz ust mu zaudarja ha l'alito cattivo

2. pren. puzzare:
govor je zaudarjal po demagogiji il discorso puzzava di demagogia

zaúpen (-pna -o) adj.

1. intimo; ekst. autorevole:
zaupna prijatelja amici intimi
izvedeti iz zaupnih virov sapere da fonti autorevoli

2. privato, confidenziale:
zaupen pogovor dialogo confidenziale
zaupne zadeve faccende private

3. riservato:
zaupni dokument documento riservato

4. di fiducia:
zaupna naloga incarico di fiducia

5. (zaupljiv) fiducioso

zavarovanj|e³ srednji spol (-a …) hiše, avtomobila ipd.: die Versicherung (delno kasko Teilkaskoversicherung, dijaško nezgodno Schülerunfallversicherung, dvojno Doppelversicherung, kasko Kaskoversicherung, ladijsko Schiffsversicherung, nadaljevano Weiterversicherung, nezgodno Unfallversicherung, obvezno Haftpflichtversicherung, Pflichtversicherung, obvezno motornega vozila Kraftfahrzeug-Haftpflichtversicherung, polno kasko Vollkaskoversicherung, polno Vollversicherung, pomorsko Seeversicherung, požarno Brandversicherung, Feuerversicherung, premoženjsko Vermögenswertversicherung, prevozno Transportversicherung, skupinsko Gruppenversicherung, škodno Schadensversicherung, večkratno/hkratno Mehrfachversicherung, nepremičnin Immobilienversicherung, oseb Personenversicherung, pod dejansko vrednostjo Unterversicherung, posojila Kreditversicherung, potnikov Insassenversicherung, premičnin/opreme Mobiliarversicherung, proti tatvini Diebstahlversicherung, proti toči Hagelversicherung, prtljage Gepäckversicherung, Reisegepäckversicherung, rizika Risikoversicherung, sopotnikov Mitversicherung, stanovanjske opreme Hausratversicherung, steklenih površin Glasversicherung, Glasbruchversicherung, strojev Maschinenversicherung, stvari Sachversicherung, tuje stvari Fremdversicherung, v korist tretjega Fremdversicherung, za primer invalidnosti Invaliditätsversicherung, Invalidenversicherung, za vlom Einbruchsversicherung, za vlomno tatvino Einbruchsdiebstahlversicherung, zgradb Gebäudeversicherung, žetve Ernteversicherung, živali Tierversicherung, živine Viehversicherung, življenjsko Lebensversicherung)
čas trajanja zavarovanja die Versicherungsdauer
nadaljevanje zavarovanja die Weiterversicherung
renta iz nezgodnega zavarovanja die Unfallrente
obveznost zavarovanja die Versicherungspflicht
predmet zavarovanja der Versicherungsgegenstand
vrsta zavarovanja die Versicherungsart
začetek zavarovanja der Versicherungsbeginn

zavist samostalnik
(čustveno stanje) ▸ irigységDoslej v reprezentanci nikoli ni bilo sporov in nobene zavisti. ▸ Eddig soha nem volt semmilyen konfliktus vagy irigység a válogatottban.
Ne dovolite, da vam nekdo iz zavisti skazi načrte. ▸ Ne hagyja, hogy valaki irigységből elrontsa a terveit.

zavíst envy; invidiousness; jealousy, jaundice

iz zavísti out of envy
zelen od zavísti green with envy
sama zavíst ga je he is eaten up with envy
iz zavísti govoré tako škandalozne stvari o meni they say such scandalous things about me out of envy
pozelenela je od zavísti it turned her green with envy
počiti od zavísti to burst with envy
zbuditi, zbujati zavíst pri kom to rouse someone's envy, to excite the envy of someone, to he the envy of someone
bolje je zbujati zavíst kot pa usmiljenje better be envied than pitied

zavíst envie ženski spol , jalousie ženski spol

iz zavisti par envie
gristi se, pokati od zavisti sécher (ali familiarno crever) d'envie
pobledeti od zavisti être dévoré (ali rongé) d'envie
umirati od zavisti mourir d'envie de
zbuditi zavist pri kom susciter l'envie de quelqu'un

zavíst (-i) f invidia, gelosia, livore:
grize, razganja, razjeda, tare, žre ga zavist è roso dall'invidia
govoriti iz zavisti dire qcs. per invidia
pokati, pozeleneti, razpočiti se od zavisti scoppiare, schiattare dall'invidia
bled, zelen od zavisti pallido, verde per l'invidia

zavíst envidia f

iz zavosti por envidia
poklicna zavist envidia profesional
gristi se od zavisti consumirse (fam recomerse) de envidia
pobledeti od zavisti palidecer de envidia
umirati od zavisti morirse de envidia
zbuditi zavist pri kom dar envidia a alg, excitar la envidia de alg

zavréti¹ (-vrèm) perf.

1. bollire, far bollire:
zavreti mleko bollire il latte

2. intr. bollire, ribollire:
čakali so, da voda v loncu zavre attesero che l'acqua nella pentola bollisse

3. sgorgare:
iz rane mu je zavrela kri il sangue prese a sgorgare dalla ferita

4. pren. riversarsi (di gente):
iz dvorane so zavreli ljudje la gente si riversò dalla sala

5. pren. crescere, montare, dare alla testa (di rabbia, invidia e sim.):
v njem je zavrela jeza la rabbia gli dava alla testa

6. pren. agitarsi; ribollire:
v dvorani je zavrelo il pubblico in sala prese ad agitarsi
po deželi je zavrelo in tutto il paese ribolliva
pren. kri mi zavre, če pomislim na krivice quando penso alle ingiustizie mi sento ribollire il sangue nelle vene

zazijáti (-ám)

A) perf.

1. pren. spalancarsi, aprirsi

2. pejor. spalancare la bocca, il becco

3. (zazehati) sbadigliare

4. pejor. urlare, gridare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iz oči je zazijal strah gli occhi tradivano la paura
pren. pred njim je zazijalo težko vprašanje un difficile problema gli si parò davanti

B) zazijáti se (-ám se) perf. refl. guardare fisso:
(zaljubiti se) zazijati se v dekle innamorarsi di una ragazza