Franja

jàz (mêne)

A) pron.

1. io, me:
jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
meni ne verjameš? a me non credi?
pojdi z menoj vieni con me
(v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
mene ne bo doma io non sarò a casa
strah me je (io) ho paura
sanja se mi (io) sogno

2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero

3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
poberi se mi! e vattene!
bodi mi zdrav! stammi bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
dobiva se pri meni ci troviamo da me
zaleže za dva mene ne vale due come me
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
drugi jaz l'alter ego

jazz glas jazz m

fanatik jazza fanático m del jazz

jéd (-í) f

1. pietanza, piatto, cibo:
kuhati, pripravljati, servirati jedi cuocere, preparare, servire le pietanze
neslana, okusna, dobro zabeljena jed piatto non salato, saporito, ben condito
mesne, zelenjavne, mlečne jedi piatti di carne, di verdura, a base di latte
prva, druga jed primo (piatto), secondo (piatto)
gastr. glavna jed piatto forte
gotova jed piatto del giorno
hladna jed piatto freddo
jed po naročilu piatto su ordinazione
mesnata jed pietanza di carne
narodna jed specialità del luogo
rel. postna jed cibo magro
začetna jed (predjed) antipasto

2. (uživanje hrane) il mangiare:
biti zmeren v jedi, nazaj držati se pri jedi mangiare con moderazione, sobriamente

jéd comida f ; plato m

po jedi después de comer
dnevna (gotova) jed plato del día
enojna jed plato único
glavna jed plato principal, plato fuerte
hladna jed(ila) fiambres m pl
mesna jed plato de carne
močnata jed (plato de) dulce m
najljubša jed plato predilecto; plato favorito
ostanki jedi restos m pl de la comida
postna jed comida de vigilia
prva jed entrada f; entremeses m pl
ribja jed plato de pescado

jedilna žlica stalna zveza
1. (del jedilnega pribora) ▸ evőkanál

2. v kuharskih receptih (merska enota) ▸ evőkanál
Jedilna žlica oljčnega olja vsebuje približno 125 kalorij. ▸ Egy evőkanál olívaolaj körülbelül 125 kalóriát tartalmaz.

jedr|o¹ [ê] srednji spol (-a …) der Kern, -kern (atomsko Atomkern, celično Zellkern, hčerinsko Tochterkern, tehnika izvrtano Bohrkern, družine Familienkern, reaktorja Reaktorkern, kameno Steinkern, kondenzacijsko Kondensationskern, magnetno Magnetkern, mesta Stadtkern, neprepustno Dichtungskern, obročasto Ringkern, potujoče Wanderkern, satasto Wabenkern, kraja Ortskern, ulivano metalurgija Gießkern, vrtalno Bohrkern, vzmetno Federkern, zemljino Erdkern, zmrzovanja Kristallisationskern, der Kristallisationskeim); Kern- (delovnega časa die Kernarbeitszeit); (osrednja misel) der Kerngedanke; (osrednja točka) der Kernpunkt; (osrednji del) das Kernstück, der Kernbereich, pokrajine, države: die Kernzone, die Kernlandschaft; gozdarstvo (črnjava) der Kern; geografija pri gorstvu: die Rumpffläche
… jedra/jeder Kern- ( fizikazlitje die Kernverschmelzung, razbitje die Kernzertrümmerung, cepitev die Kernspaltung, masa die Kernmasse, razpad der Kernzerfall); živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika der Kern
veliko jedro der Hauptkern
malo jedro der Nebenkern
gozdarstvo z razpokami v jedru kernrissig
brez jedra kernlos

jêdro nucleo m (tudi atomsko)

mandeljnovo jedro almendra f
orehovo jedro almendra f de la nuez; (bistvo) esencia f; (najvažnejše) su(b)stancia f
jedro zadeve la esencia (la médula, el meollo) de la cuestión
razpad jedra (fig) fisión f (desintegración f) nuclear
dotakniti se jedra problema tocar el fondo del problema

jeklarski

jaklatrski trust trust m del acero

jekleni [é] (-a, -o) Stahl- (blok der Stahlblock, del der Stahlteil, konjiček das [Stahlroß] Stahlross, nosilec der Stahlträger, objekt das Stahlwerk, trak das Stahlband, zdrob der Stahlkies, cev das Stahlrohr, konstrukcija die Stahlkonstruktion, pločevina das Stahlblech, posoda der Stahlbehälter, vrata die Stahltür, vzmet die Stahlfeder, sidro der Stahlanker)

jêlen ciervo m

lov na jelene caza f del venado

jesén otoño m

v jeseni, jeseni en otoño
pozna jesen fines m pl del otoño; fin m de otoño
začetek jeseni comienzo m del otoño
jesen prihaja ya llega el otoño

jétra hígado m

bolan na jetrih enfermo del hígado; hepático
rak na jetrih cáncer m del hígado
vnetje jeter inflamación f del hígado; hepatitis f

jézero (-a) n

1. lago:
breg, dno, gladina jezera la riva, il fondo, la superficie del lago
akumulacijsko, umetno, zajezitveno jezero lago artificiale
geogr. Bohinjsko, Gardsko, Ženevsko jezero lago di Bohinj, di Garda (Benaco), di Ginevra (Lemano)
dežela tisočih jezer il Paese dei mille laghi, la Finlandia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kraško jezero lago carsico
ledeniško jezero lago glaciale
obalno jezero lago costiero
podzemeljsko jezero lago sotterraneo
presihajoče jezero lago temporaneo
vulkansko jezero lago vulcanico, craterico

2. pren. (velika količina) lago:
jezero solz lago di lacrime

jêzik (-íka) m

1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete

4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale

6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole

jezikóven lingüístico

jezikovni atlas atlas m lingüístico
jezikovni čut sentido m del idioma; intuición f lingüística
jezikovna meja frontera f lingüística
jezikovna posebnost idiotismo m
jezikovno pravilo regla f gramatical
špansko jezikovno področje los países de habla española
španska jezikovna posebnost hispanismo m
jezikovno znanje conocimientos m pl lingüísticos

jugovzhod samostalnik
1. (smer) ▸ délkeletPo jutranjem kopanju in uživanju narave se počasi odpravimo naprej proti jugovzhodu. ▸ A fürdéssel és a természet élvezetével töltött délelőtt után lassan délkelet felé vesszük az irányt.
Okrog poldneva zapiha od jugovzhoda dnevni veter z morja. ▸ Dél körül délkelet felől feltámad a nappali szél.

2. (območje) ▸ délkeletV četrtek bodo padavine oslabele in čez dan ponehale, najpozneje na jugovzhodu države. ▸ Csütörtökön a csapadék gyengül, majd napközben megszűnik – legkésőbb az ország délkeleti részén.

jugozahod samostalnik
1. (smer) ▸ délnyugat
Sredi dneva bodo padavine od jugozahoda spet zajele večji del Slovenije. ▸ Napközben a csapadék délnyugat felől újra kiterjed Szlovénia nagyobb részére.
S trga sledimo cesti med hišami proti jugozahodu, ki nas že izven naselja pripelje do kapele. ▸ A térről a házak között vezető úton haladunk délnyugat felé, amely már a település határán túl elvezet a kápolnához.
Najprimernejši prostor za otroško sobo je tisti, ki je obrnjen na jug ali jugozahod in ki ni ob prometni cesti. ▸ Gyerekszobának a déli vagy délnyugati fekvésű szoba a legalkalmasabb, amely nem fekszik forgalmas út mellett.

2. (območje) ▸ délnyugati részPortugalska, dežela na skrajnem jugozahodu Evrope, ima bogato zgodovinsko dediščino. ▸ Portugália, Európa legdélnyugatibb országa gazdag történelmi örökséggel rendelkezik.

jugozahoden pridevnik
1. (o legi) ▸ délnyugati
2. (o smeri) ▸ délnyugatiV soboto in nedeljo bo večinoma sončno, ponekod bo pihal jugozahodni veter. ▸ Szombaton és vasárnap többnyire napos idő lesz, néhol délnyugati szél fúj majd.

junák héroe m (tudi gledal)

junak dneva el hombre del día

južn|i (-a, -o) südlich, na južni strani: südseitig; Süd- (del der Südteil, rob der Südrand, veter der Südwind, meja die Südgrenze, obala das Südufer, die Südküste, polobla die Südhalbkugel, stran die Südseite, okno das Südfenster, pobočje der Südhang)
južni sneg nasser/feuchter Schnee, der Feuchtschnee