Franja

ἐπι-μαρτῡ́ρομαι med. 1. pokličem še koga za pričo (osob. bogove). 2. zaklinjam, rotim, živo prosim koga μὴ ποιεῖν τι.

ἐπι-μαστίδιος 2 (μαστός) poet. še na materinih prsih, neodstavljen, sesajoč, βρέφος dojenec.

ἐπι-μένω, ep. ἐπι-μίμνω 1. ostanem pri ali na čem, trdno stojim τινί, ἐπί τινι, vztrajam ἐπὶ τῇ ζητήσει, ne prelomim ταῖς σπονδαῖς; NT sem stanoviten v čem, ostanem v čem τινί, ἔν τινι, πρός τινα pri kom. 2. počakam ἐς αὔριον, še dalje ostanem, mudim se, čakam ἔστε, ὄφρα z inf. ali s samim cj.: δύω da se oborožim. 3. πότμος με ἐπιμένει me čaka.

ἐπι-μεταπέμπομαι med. pozovem pozneje k sebi še druge (pomožne) čete.

ἐπι-μηχανάομαι d. m. 1. povrhu si še izmišljam τί. 2. ion. trudim se pozneje.

ἐπι-παρανέω povrhu še nakopičim, nagrmadim.

ἐπι-παρασκευάζομαι med. povrhu si še nabavim.

ἐπι-πάρειμι¹ (εἰμί) sem pri čem, v bližini, prišel sem še zraven.

ἐπι-πάρειμι² (εἶμι) 1. pridem še zraven, pridem zopet v ospredje; τῷ δεξιῷ pomaknem se proti desnemu krilu. 2. korakam, grem ob čem, poleg česa, κατὰ τὸ ὄρος na gori, τὸ στρατόπεδον ob ospredju vojske.

ἐπι-πέμπω 1. zraven še pošljem, pošiljam za kom (pomožne čete) στρατιάν. 2. pošiljam nad koga (nesrečo), naklanjam komu kaj τινί τι.

ἐπι-στενάζω poet., ἐπι-στενάχω in med. poet. ἐπι-στένω ep. poet. zraven še jaz vzdihujem nad kom (pri čem), stokam, žalujem τινί.

ἐπι-ταλαιπωρέω zraven prevzamem še druge napore, trudim se še dalje.

ἐπι-ταράσσω, at. -ττω povrhu še zmedem, motim, vznemirjam.

ἐπι-τίθημι I. act. 1. a) postavljam, devljem, na-, polagam kaj na kaj τί τινι, τὶ ἐπί τινος, τὶ ἐπί τι, τινὰ λεχέων, polagam na oltar; μηρία darujem, εἴδατα prinašam, povrhu še nosim, postavim στήλην; b) povzročujem, dajem komu, podeljujem, naklanjam θωήν, ἄλγεα, κακά, μόρον, ζημίαν, δίκην kaznujem, πληγάς τινι naštejem udarce, nabijem NT; c) pren. τέλος τινί (μύθῳ) izvršim, izpolnim besedo, končam pogovor τούτοις; d) naročam, pošiljam, γράψας ἐς Αἴγυπτον poslal je pismo v Egipt; e) φρένα τινί obračam svojo pozornost na kaj, pazim. 2. dodajam, ὄνομα dajem ime NT, še pridevam τὶ πρός τι NT, κτήματα. 3. postavljam pred kaj λίθον θύρῃσιν, λόχον, θύρας zapiram, νέφος zastrem z meglo, zaprem nebo. II. med. 1. a) postavim si, denem nase στεφάνην κεφαλῆφιν, dam si prinesti σῖτον, χεῖρας στήθεσσί τινος položim svoje roke na prsi; b) polagam kaj pred sebe, πύλας ὠσί zapiram ušesa, določim θάνατον ζημίαν; c) naročam, zapovedujem τί τινι. 2. a) poprimem, lotim se česa, začenjam kaj τινί, τῇ πείρᾳ poskušam; b) sovražno: pritiskam na koga, napadam koga τινί.

ἐπι-τῡ́φω zažgem, prismodim, Τυφῶνος μᾶλλον ἐπιτεθυμμένον še bolj razvnet in iskre sipajoč kakor Tifon.

ἐπί-φαντος 2 poet. viden, še živ.

ἐπι-φθέγγομαι d. m. povrhu še za-, (po)kličem, σάλπιγξ ἐπεφθέγξατο pri tem je trobenta zadonela, so zatrobili na boj.

ἐπι-χορηγέω 1. act. povrhu še dajem, nudim, pridodelim τινί τι. 2. pass. dobivam hrano, podpirajo me NT.

ἐπι-χράομαι med. ion. 1. (zraven še) potrebujem, pogosto rabim. 2. prijateljsko občujem s kom τινί.

ἐπ-όμνῡμι, ἐπ-ομνύω [fut. ἐπομοῦμαι, aor. ἐπώμοσα tudi v tmezi] 1. act. a) prisegam na kaj, pri čem, τὴν φιλίαν pri svojem prijateljstvu, ἥλιον pri solncu, ἐπίορκον krivo prisegam, θεούς pri bogovih, rotim se pri bogovih, s prisego zatrjujem; b) povrhu še prisegam ὅτι. 2. med. ugotavljam pod prisego, zaklinjam se pri ἐπί, κατά τινος, τινά.