Franja

Zadetki iskanja

  • čelnica samostalnik
    1. anatomija (kost) ▸ homlokcsont, os frontale
    udarec v čelnico ▸ ütés a homlokcsontra
    Sinusi so v čelnici, za nosom in v spodnji čeljustnici, ter spadajo k zgornjim dihalnim potem. ▸ A színuszok a homlokcsontban, az orr mögött és az alsó állkapocsban helyezkednek el, és a felső légutakhoz tartoznak.

    2. (del panja) ▸ kaptárfedő deszka
    Poslikavanju čelnic lahko sledimo od sredine 18. stoletja, predvsem pa v 19. stoletju, do leta 1900. ▸ A kaptárfedő deszkák festését a 18. század közepétől, és különösen a 19. században, egészen 1900-ig követhetjük nyomon.

    3. (vodilna ženska) ▸ főnökasszony, elnökasszony
    Čelnica ljubljanskega podjetja za organizacijo koncertov je ravno obhajala življenjski jubilej. ▸ Egy ljubljanai koncertszervező cég főnökasszonya nemrég ünnepelte az évfordulóját.
    Čelnica stranke si pri liberalnejših Nemcih gotovo ni nabrala točk, ko je javno napadla tudi enega najboljših nemških nogometnih reprezentantov. ▸ A párt elnökasszonya biztosan nem szerzett jópontokat a liberálisabb németeknél, amikor Németország egyik legjobb válogatott futballistáját is nyilvánosan megtámadta.
  • česati glagol
    1. (urejati lase ali dlako) ▸ fésül, fésülködik
    česati si lase ▸ fésülködik
    česati lase ▸ fésüli a haját
    česati z glavnikom ▸ fésűvel fésül
    česati psa ▸ kutyát fésül
    česati s krtačokontrastivno zanimivo kefél
    Če imate dolge lase, jih ne češite mokrih, saj to še pospeši njihovo izpadanje. ▸ Ha hosszú a haja, ne fésülje nedvesen, mivel ez felgyorsítja a hajszálak tönkremenetelét.
    Kratkodlakih psov seveda ni treba česati, moramo pa jih redno krtačiti. ▸ A rövidszőrű kutyákat nem szükséges fésülni, de rendszeresen ki kell kefélni a bundájukat.

    2. (o vlaknih) ▸ fésül
    česati perjekontrastivno zanimivo tollat foszt
    česati volnokontrastivno zanimivo gyapjút kártol

    3. (temeljito preiskovati) ▸ átfésül
    Enote ministrstva za domovinsko varnost so začele česati teren in predvsem zračni prostor. ▸ A honvédelmi minisztérium alakulatai megkezdték a terep, elsősorban a légtér átfésülését.
  • čéšnja botanika (sadež) cherry, (drevo) cherry tree

    volčja čéšnja deadly nightshade; belladonna
    z njim ni dobro čéšnje zobati he is a difficult customer (ali a strange fellow), he is a tough proposition (ali pogovorno a tough egg)
  • čéšnja (-e) f

    1. bot. (drevo) ciliegio (Prunus avium)

    2. (sad) ciliegia:
    pren. zardeti kot češnja diventar rosso come una ciliegia
    pog. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare

    3. (češnjev les) (legno di) ciliegio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. japonska češnja ciliegio giapponese
    judovska češnja alchechengi (Physalis alhehengi)
    kozja češnja (čistilna krhlica) ramno (Rhamnus catharchica)
    pasja češnja frangola (Rhamnus frangula)
    volčja češnja belladonna (Atropa belladonna)
  • čez2 prep.

    1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
    skočiti čez jarek saltare il fosso
    odpraviti se čez morje andare oltre oceano
    potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
    tanka čez pas stretta (attorno) alla vita

    2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
    vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
    durante:
    čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente

    3. (za izražanje presežene mere) più di:
    meri čez dva metra misura più di due metri

    4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
    pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
    pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vpiti drug čez drugega gridare confusamente
    pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
    pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
    imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
    pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
    pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
    pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
    pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
    zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
    pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
    čez mero jesti mangiare a crepapelle
    šport. tek čez drn in strn cross country
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione
  • čéz over; across; past, after; beyond

    čéz in čéz all over
    čéz dan during the day
    čéz noč during the night
    čéz teden dni a week today, this day week
    čéz 14 dni a fortnight today, this day fortnight
    čéz 3 tedne three weeks today
    čéz zimo during the winter
    star čéz 50 let on the wrong (ali shady) side of fifty
    biti čéz 50 let star to be over fifty
    čéz 1.000 over (ali above) a thousand, a thousand odd
    čéz mero excessively, inordinately
    čéz vse mere beyond measure
    čéz polovico a good half
    čéz vse more than anything
    nekaj minut čéz osmo uro a few minutes past eight
    čéz hribe in doline through the length and breadth of the country
    iti čéz to pass
    iti čéz reko to cross the river
    nič ni čéz naravo there is nothing like nature
    potovati čéz Pariz to go by way of Paris, to go via Paris
    prodajati vino čéz cesto to sell wine off licence
  • činčila samostalnik
    1. (glodalec) ▸ csincsilla
    Doslej je imela hrčke in morske prašičke, nekaj časa pa činčilo. ▸ Eddig hörcsögei és tengerimalacai, egy ideig pedig csincsillája volt.

    2. (krzno) ▸ csincsilla, csincsillaszőrme
    Ni zapela vseh sponk na obleki, vrgla pa si je činčilo okoli vratu. ▸ Nem kapcsolta be a ruha összes csatját, csincsillaszőrmét dobott a nyaka köré.

    3. (perzijska mačka) ▸ csincsilla [fehér hosszúszőrű perzsa macska]
  • číst (-a -o)

    A) adj.

    1. (brez umazanije) pulito, netto; puro, limpido:
    čista srajca camicia pulita
    čist zrak aria pura

    2. (brez primesi) puro:
    čisto zlato oro puro
    čista pasma razza pura
    čista matematika matematica pura

    3. (ki ni hripav) puro, limpido:
    čist glas voce limpida

    4. ekon. netto:
    čisti dobiček guadagno netto

    5. (čist v moralnem pogledu) onesto; puro; immacolato; senza macchia:
    čisto srce cuore puro
    čisti nameni intenzioni oneste
    čisto življenje vita immacolata, senza macchia

    6. pren. (poudarja pomen samostalnika) puro:
    to je čista resnica è la pura (sacrosanta) verità
    to je čista laž è una menzogna bell'e buona
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    farm. čisti bencin benzina depurata
    filoz. čisti razum ragione pura
    gastr. čista juha brodo liscio
    trg. čista teža peso netto
    pren. poglej, če je zrak čist vedi se c'è nessuno in giro
    pren. imeti čiste roke avere le mani pulite
    pren. naliti, natočiti komu čistega vina sputare il rospo, spiattellare a qcn. la verità nuda e cruda
    PREGOVORI:
    čisti računi, dobri prijateji patti chiari, amici cari

    B) čísti (-a -o) m, f, n
    prepisati na čisto trascrivere in bella copia
    biti s čim na čistem vederci chiaro in qcs.
    priti si na čisto venire a capo di
    pog. ni pri čisti gli manca qualche rotella
    gozd. sečnja do čistega, v, na čisto disboscamento totale
  • čítati to read

    čítati dalje to read on
    čítati do konca to read through
    zopet čítati to reread
    čítati med vrsticami figurativno to read between the lines
    čítati glasno to read aloud
    čítati tiho, potihem to read to oneself
    čítati zase (skrivaj) to read to oneself
    čítati pazljivo to peruse
    čítati površno, bežno to skim
    čítati komu kaj to read something to someone
    čítati dolgočasno knjigo to wade through a dull book
    čítati komu na obrazu to read someone's face
    on mnogo čita he is a great reader, he is a bookworm
    on je mnogo čital (je načitan) he is well-read, he is a man of wide reading
    to se čita kot roman it reads like a novel
    ona ne čita mnogo she is not much of a reader
    knjiga se lepo čita the book reads well
    ta knjiga se zanimivo čita this book makes good reading ali pogovorno a good read
    ona ima rada, da ji kaj čitajo she likes being read to
    na očeh se mu čita pohlep his greed can be read in his eyes
    hoteti čítati v besedilu nekaj, česar v njem ni to read something into a text
    najbolj čitana knjiga the most widely read book
  • članstvo samostalnik
    1. (pripadnost organizaciji) ▸ tagság
    polnopravno članstvo ▸ teljes jogú tagság
    pridruženo članstvo ▸ társult tagság
    prostovoljno članstvo ▸ önkéntes tagság
    častno članstvo ▸ tiszteletbeli tagság
    neobvezno članstvo ▸ nem kötelező tagság
    stalno članstvo ▸ állandó tagság
    kandidatka za članstvokontrastivno zanimivo női tagjelölt
    prošnja za članstvokontrastivno zanimivo tagfelvételi kérelem
    pogoj za članstvo ▸ tagság feltétele
    kandidat za članstvokontrastivno zanimivo férfi tagjelölt
    članstvo v zavezništvu ▸ szövetségi tagság
    članstvo v zbornici ▸ képviselőházi tagság
    članstvo v organizaciji ▸ szervezeti tagság
    članstvo v OECD ▸ OECD-tagság
    članstvo v združenju ▸ egyesületi tagság
    članstvo v klubu ▸ klubtagság
    članstvo v OZN ▸ ENSZ-tagság
    članstvo v sindikatu ▸ szakszervezeti tagság
    obvezno članstvo ▸ kötelező tagság
    zaprositi za članstvokontrastivno zanimivo tagfelvételi kérelmet benyújt
    Članstvo v društvu ni pogoj za udeležbo, prijave pa sprejemajo do zasedbe avtobusa. ▸ Az egyesületi tagság nem feltétele a részvételnek, de a jelentkezéseket a busz beteltéig fogadják.

    2. (skupina pripadnikov) ▸ tagság
    številčno članstvo ▸ népes tagság
    milijonsko članstvo ▸ milliós tagság
    vstop v članstvo ▸ tagságba való belépés, tagsághoz való csatlakozás
    sprejem v članstvo ▸ tagságba való felvétel
    upad članstva ▸ tagság csökkenése
    povečanje članstva ▸ tagság növekedése
    število članstva ▸ tagság száma
    izobraževanje članstva ▸ tagság képzése
    članstvo stranke ▸ párt tagsága
    članstvo sindikata ▸ szakszervezet tagsága
    aktivno članstvo ▸ aktív tagság
    podatek o članstvu ▸ tagság adata
    Volila ga je dobra polovica članstva stranke. ▸ A párt tagságának legalább a fele rá szavazott.
    Številne dejavnosti so vzpodbudile vključevanje novih članov, saj se je v dobrih štirih letih članstvo povečalo za osemkrat. ▸ Számos tevékenység ösztönözte az új tagokat a csatlakozásra, hiszen alig több mint négy év alatt a tagság a nyolcszorosára nőtt.
  • člôvek (-éka) m pl. ljudje

    1. uomo:
    razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

    2. (oseba) uomo:
    človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
    (kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
    pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
    (oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
    evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
    gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
    delovni človek lavoratore

    3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
    kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

    4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
    hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
    človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    domač človek connazionale
    publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
    pren. to je naš človek è uno dei nostri
    bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
    človek starega kova uomo di vecchio stampo
    človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
    voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
    jur. pravice človeka diritti dell'uomo
    antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
    človeku podobne opice scimmie ominidi
    pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
    pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
    PREGOVORI:
    človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
    človek se uči na napakah sbagliando s'impara
    kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
    obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco
  • črevesje samostalnik
    1. (organ) ▸ bélrendszer, bél
    sluznica črevesja ▸ bélrendszer nyálkahártyája
    vnetje črevesja ▸ bélrendszer gyulladása
    stena črevesja ▸ bélfal
    operacija črevesja ▸ bélműtét
    rak na črevesju ▸ bélrák, bélrendszeri daganat
    bakterije v črevesju ▸ bélbaktériumok
    razstrupljati črevesje ▸ bélrendszer méregtelenítése
    očistiti črevesje ▸ béltisztítást végez
    čiščenje črevesja ▸ bélrendszer tisztítása
    obolenje črevesja ▸ bélrendszer betegségei
    zapora črevesja ▸ bélelzáródás
    delovanje črevesja ▸ bélrendszer működése
    okužba črevesja ▸ bélrendszeri fertőzés
    težava s črevesjem ▸ bélrendszeri problémák
    Povezane iztočnice: leno črevesje

    2. (notranjost) ▸ gyomor, belső
    V črevesju stebra se skriva stopnišče, ki pripelje do samega vrha, kjer kraljuje kip sv. Petra. ▸ Az oszlop belsejében egy lépcső rejtőzik, amely elvezet egészen a tetejéig, ahol Szent Péter szobra áll.
    Bombe, rakete in strelivo, vredno več kot 285 milijard dolarjev, so shranjeni v črevesju ladje. ▸ A hajó gyomrában több mint 285 milliárd dollár értékű bomba, rakéta és lőszer volt elraktározva.
    Zdaj se ob vsakem postanku, ko odpre pokrov motorja in se zazre v črevesje svojega vozila, sprašujem, ali res ni nobenega problema več. ▸ Amikor a megállók során fölnyitja a motorháztetőt és belebámul járműve gyomrába, azt kérdem magamtól: vajon már tényleg nincs semmi probléma?
    In s tem je postalo jasno, kam gredo vsi sedimenti: vrnejo se v črevesje Zemlje. ▸ És ebből kiderült, hová kerül minden üledék: visszatér a Föld gyomrába.
  • čŕhniti

    čŕhniti besedo to utter a word
    besede ni črhnil he did not breathe a word
    ni si upal besede čŕhniti he dared not say a word, he dared not utter a sound
  • čŕn black

    čŕno na belem (= pismeno) dati, napisati to put in writing
    čŕn kot smola as black as soot (ali as ink)
    čŕno na belem in black and white
    to imam čŕno na belem I have it in writing
    čŕna barva black (colour ali dye ali paint)
    čŕna borza black market
    čŕn kruh brown bread
    čŕna kroglica (pri volitvah) blackball
    čŕna lista (seznam), knjiga black list, black book
    čŕna magija the black art
    čŕna metalurgija iron metallurgy
    čŕna nehvaležnost black ingratitude
    čŕna (garjava) ovca black sheep
    čŕna (žalna) obleka mourning, (widow's) weeds pl
    črn, nesrečen dan unlucky day, black day
    čŕno oblečen black-clad
    čŕn kot vran as black as ebony
    čŕno vino red wine
    čŕno nebo a black sky
    čŕno obrobljen black-edged
    čŕno obrobljen pisemski papir black-bordered notepaper
    delo na čŕno žargon scab work
    delati kot čŕna živina to work like a nigger
    čŕno se mi dela pred očmi my head begins to swim
    dati, vnesti v čŕn seznam to blacklist
    v čŕno (žalno) se obleči to wear (ali arhaično to don) mourning
    udarec je zadel v čŕno the thrust went home
    prisegati, da je čŕno belo to swear that black is white
    vrag ni tako čŕn, kot ga slikajo the devil is not so black as he is painted
    zadeti v čŕno to hit the mark
  • čúden queer, uncommon, unusual; eccentric; strange; singular; odd; original; curious; VB žargon rum

    kako čúdno! what a curious thing!
    čúdna opazka a strange remark
    to je čúdno that is strange
    on je čúden patron he is a strange fellow
    nič čúdnega, če... no wonder if...
    na tem ni nič čúdnega there is nothing strange in (ali about) it
    čudno (presenetljivo, za čuda) curiously enough, strange to say
    čúdno se počutiti to feel strange
    čúdno, da tega niste (ne bi bili) slišali strange that you should not have heard it
    čúdno se sliši žargon it sounds rum
    kakor se utegne zdeti čúdno... strange as it may appear...
    zaklel je in nič čúdnega (če je) he swore and no wonder
  • čúdo wonder; miracle; marvel; portent, prodigy

    za čúda for a wonder
    kratkotrajno čúdo nine days' wonder
    ni čúda, da... no wonder that...
    on je čúdo spretnosti he is a paragon of efficiency
    za čúda, držal je svojo besedo he kept his word, for a wonder
    delati čúda to work (ali to perform) miracles, to work wonders, figurativno to move mountains
    glej čúd! lo and behold!
  • čudodelnik samostalnik
    1. pogosto v verskem kontekstu (o nadnaravni sposobnosti) ▸ csodatévő
    Frančiška se je prijel sloves čudodelnika, saj naj bi ozdravil številne bolezni. ▸ Franciškára ráragadt a hírnév, hogy csodatevő, mivel állítólag számos betegséget gyógyított meg.
    Cerkev je tega svetnika častila kot čudodelnika in okrog njega se je spletla vrsta legend. ▸ Az egyház ezt a szentet csodatevőként tisztelte, és számos legenda szövődött körülötte.
    Zatrjuje, da nima nadnaravnih sposobnosti, čeprav ga imajo ozdravljeni za čudodelnika. ▸ Állítása szerint nincs természetfeletti képessége, bár a meggyógyult emberek csodatevőnek tartják.
    Trenerji niso čudodelniki in njihova uspešnost ni odvisna samo od načina dela, temveč tudi od kvalitete in potenciala ekipe oziroma igralcev.kontrastivno zanimivo Az edzők nem tudnak csodákat tenni, és sikereik nem csak a munkamódtól függenek, hanem a csapat vagy a játékosok minőségétől és lehetőségeitől is.

    2. (o veliki spretnosti) ▸ bűvész, guru
    Za vodjo trženja je izbral finančnega čudodelnika Javierja Sancheza. ▸ Marketingvezetőnek Javier Sanchezt, pénzügyi gurut választotta.
    V Barceloni so raje kupili enega zvezdniškega igralca – čudodelnika, ki sliši na ime Ronaldinho. ▸ Barcelona inkább egy sztárjátékost vett meg – egy bűvészt, akit Ronaldinhonak hívtak.
  • čutíti to feel; to sense; to have the sensation; to be aware of

    čutíti se to feel
    čutíti bolečino to feel a pain
    čutíti mraz to feel cold
    ničesar ne čutíti to be insensible (ali unfeeling ali insusceptible ali apathetic)
    čutíti se užaljenega to feel hurt
    sonce se čuti the sun makes itself felt
    čutim, da to ni res, a ne morem tega dokazati I feel that it is not true but cannot prove it
  • čuvar mreže frazem
    v športu (vratar) ▸ hálóőr, kapuőr
    Veselje čuvarja mreže pa ni dolgo trajalo, kajti natanko na polovici prvega polčasa je moral še tretjič po žogo v mrežo. ▸ A kapuőr öröme azonban nem tartott sokáig, mert pontosan az első félidő felénél harmadszor is a hálóba kellett mennie a labdáért.
    Da je vrhunski napadalec, je dokazal, ko je skupaj kar 19-krat premagal nasprotne čuvarje mrež. ▸ Azzal, hogy összesen 19 alkalommal győzte le az ellenfelek hálóőreit, bizonyította, hogy első osztályú csatár.
    Sopomenke: čuvaj mreže
  • da (veznik) that (v predmetnih in osebkovih stavkih se često izpušča)

    z namenom, da bi (in order) that
    da ne bi lest, but
    da le, samó da (če le) provided (that)
    takó da so that, so as to + nedoločnik
    kakor da, kot da as though
    slišal sem, da je bolan I heard (that) he was ill
    mislim, da bo prišel I believe (that) he will come
    gotovo je, da je kriv it is certain (that) he is guilty
    res je, da ni bil tam it is true (that) he was not there
    recimo, da pride danes suppose (ali supposing) he comes today
    jémo, da bi mogli živeti we eat that we may live
    preberite to dvakrat, da ne pozabite! read it twice lest you forget it!
    ; ni še tako pozno, da naši sorodniki ne bi mogli še priti it is not too late for our relatives to come
    bila je tako prijazna, da mi je pisala pismo she was so kind as to write me a letter
    tu ni človeka, da ga jaz ne bi poznal po imenu there is no one here (whom) I could not name, there is no one here whose name I do not know
    nikoli ne pride, da si ne bi izposodil denarja od mene he never comes without borrowing money from me
    da on ni bil tako priseben, bi nas bilo razneslo vse na kosce but for his presence of mind, we might all have been blown to pieces
    nikoli ne dežuje, da ne bi lilo (= nesreča ne pride nikoli sama) it never rains but it pours