Franja

Galanthis -idis, f (Γαλανϑίς) Galántida, Alkmenina služabnica; tako se je imenovala zato, ker jo je Lucina spremenila v podlasico (gr. γαλῆ) O.

Gallī¹ -ōrum, m (Γάλλοι, prim. Celtae in Galatae) Galci, Kelti, zelo razširjen narod, ki je bival v severni Italiji, v Franciji, v južni donavski kotlini in v Mali Aziji VARR., CI., V., L., T. Sg. Gallus -ī, m Galec: AFR. FR., CI., C., SEN. PH. Galla -ae, f Galka: L.; tudi kot adj. Gallus 3 galski: miles L. EPIT., Gallae mulieres S., Galla credulitas MART. – Od tod

I. subst. Gallia -ae, f (sc. terra, gr. Γαλατία) Galija, galska (keltska) dežela, ki so jo Rimljani glede na Alpe (kot naravno mejo) razdelili na dva dela, imenovana

1. Gallia cisalpīna (citerior, togāta) Galija tostran Alp, Tostranska Galija = kraji severnoitalijanske nižine ob Padu, Severna Italija, ki so jo galska plemena poselila po l. 400: CI., C., SUET. idr.

2. Gallia trānsalpīna (ulterior, bracāta, comāta) Galija onstran Alp, Onostranska Galija = današnja Francija: VARR., CI., C., T., SUET. idr. Ta Galija se je zopet delila na 4 dele, imenovane
a) Gallia Nārbōnēnsis: MEL., T. ali provincia Nārbōnēnsis: PLIN., T., tudi samo provincia: C., PLIN., Narbonska Galija, Narbonska pokrajina, današnja Provansa (Provance) do Rodana.
b) Aquītānia -ae, f Akvitanija med Pireneji in Loaro: C., MEL., PLIN., T.
c) Gallia Celtica: C. Keltska Galija, ali Gallia Lugdūnēnsis: PLIN., T. Lugdunska Galija med Loaro, Seno in Marno.
d) Gallia Belgica: PLIN. ali samo Belgica -ae, f: PLIN., T. Belgijska Galija, Belgija ob spodnjem Renu. Zato pl. Galliae Galije, poseb. = Onstranska Galija glede na svoje posamezne pokrajine: CI., C., L., CAT., SUET., FL. tres Galliae, quas Caesar vicerat: L. EPIT. –

II. adj.

1. Gallicus 3, adv. -ē galski: CA., COL., MART. idr. copiae CI., ager VARR., CI., L. ali provincia SUET. del Umbrije (kvestorska pokrajina), arma, naves, murus, consuetudo C., gens S., canis GELL., O. galski hrt (za zajčji lov), ventus VITR. severo-severovzhodnik, cohortes, incendia, mare T., foedus T. z Galci, sermo HIER. latinščina, kakršno so govorili v Galiji, Gallicē VARR. AP. GELL., Gallicē dicere GELL.; subst. gallica -ae, f (sc. solea) galski čevelj, opanek, galska plesníca, galska sandala (galoša): CI.

2. Gallicānus 3 (nadaljnja tvorba iz Gallicus) galski = iz galske pokrajine (ager Gallicus) ali v njej, umbrijski, iz Umbrije: CA. FR., VARR., COL., AP., SUET., ager CI., legiones CI. rim. legije v galski pokrajini (v Umbriji); subst. Gallicānī -ōrum, m Galci, preb. omenjene pokrajine: VARR., CI. FR.

3. Gallulus 3 (demin. Gallus) galski: Roma AUS. (o mestu Aratu).

Gallus² -ī, m (Γάλλος) Gál (zdaj Kadshusu), reka v Bitiniji, ki se pri Nikomediji izliva v Sangarij: O., PLIN., AMM., CL. Zaradi Galove vode je človek baje pobesnel; zato so se Gallī -ōrum, m Gali imenovali svečeniki frigijske boginje Kibele; ti so v orgiastični besnosti skopili sami sebe: L., O., PH., LUCAN., MART., SUET., ARN.; v sg. Gallus -ī, m Gal: CORN., MART., SUET. ali (šalj.) Galla -ae, f (kot skopljenec brez moškosti) Gala: CAT. – Od tod adj. Gallicus 3 galski =

1. ki sodi k reki Galu, tj. frigijski, trojanski: miles PR.

2. nanašajoč se na Kibelinega svečenika (Gala): Gallica turma O. galski trop (metaf. o Izidinih svečenikih, ker je bilo Izidino bogoslužje podobno Kibelinemu).

Gargēttus -ī, m (Γαργηττός) Gargét, atiški okraj (δῆμος), rojstni kraj filozofa Epikura, ki se zato imenuje Gargēttius -iī, m (ὁ Γαργήττιος) Gargetan: CI. EP., STAT.

Gefahr, die, (-, -en)

1. nevarnost, außer Gefahr zunaj nevarnosti; in Gefahr v nevarnosti; in Gefahr schweben biti v nevarnosti; es besteht Gefahr grozi nevarnost; Gefahr laufen biti v nevarnosti/priti v nevarnost, tvegati; der Gefahr spotten ne meniti se za nevarnost; auf die Gefahr hin tudi če bo zato/tudi če grozi, da...; jemanden einer Gefahr aussetzen spraviti (koga) v nevarnost, izpostaviti koga tveganju; eine Gefahr verursachen povzročiti nevarnost; Gefahr für Leib und Leben nevarnost napada na življenje in telo; Gefahr im Anzug nevarnost se bliža; Gefahr im Verzug vsako obotavljanje je nevarno

2. tveganje

3. odgovornost, auf eigene Gefahr na lastno odgovornost

Gemōniae -ārum, f (sc. scalae): T., SUET. ali (redkeje) Gemōniae scālae: VAL. MAX. Gemónske stopnice, ki so vodile od Kapitolskega griča do Tibere; po njih so vlačili trupla v Marmentinski ječi usmrčenih obsojencev v Tibero; PLIN. jih zato imenuje „gradus gemitorii“ stopnice vzdihovanja (od glag. gemere).

genius (Genius) -iī, voc. genī (TIB.), m (genere = gīgnere)

1. duh čuvar, duh zaščitnik, genij, božanstvo, ki človeka spremlja od rojstva do groba in z njim deli veselje in žalost: FL., AP., AMM., scit Genius, natale comes qui temperat astrum, naturae deus humanae, mortalis in unum quodque caput, voltu mutabilis, albus et ater (vesel in žalosten) H. Zato so genija poseb. ob rojstnih dneh, svatbah in ob drugih pomembnih obdobjih človeškega življenja častili (pomirjali) z daritvami, kadilom, vinom, cvetlicami idr.: PERS. genium piare H., cras genium mero placabis H. Genij je včasih namestnik človeka samega: genio meo multa bona faciam PL. svojemu geniju (= sebi) bom zelo stregel, genium suum defraudare PL., TER., LUC. svojega genija varati = pritrgati si najpotrebnejše, ničesar si ne privoščiti genium curare vino H. privoščiti si, dobro se imeti ob vinu, December geniis acceptus O. kmetom dobrodošel (ker pozimi ne delajo na polju), indulge genio (= tibi) PERS., quanto tamen pulchrius ... suum genium propitiare T. biti hvaležen samemu sebi = vse imeti sam od sebe (ne od drugih). Pri geniju so tudi prisegali in sicer bodisi pri svojem ali pri geniju čislanih in ljubljenih oseb (sužnji pri geniju svojega gospoda, podložniki pri geniju svojega vladarja): PL., TER., TIB., PETR., SEN. PH., SUET., ULP. (DIG.), te per Genium ... obsecro et obtestor H. Svoje genije so imele tudi vse večje in manjše družbe: narodi, države, mesta, društva, zadruge, rodbine, legije, črede, tudi kraji in pokrajine, celo stanja in opravila: IUV., MART., AMM., PRUD., Genium loci ... precatur V., Genio (sc. urbis Romae) maiores hostiae caesae quinque L.

2. metaf.
a) dajalec veselega, razkošnega življenja, dobrotnik, gostitelj (zajedavcev): tuom gnatum et genium meum (vidi) PL., ecquis est qui mihi commonstret Phaedromum, genium meum? PH., teneo dext(e)ra genium meum PH.
b) (redko) duh, duhovitost, bistroumnost: nemo mathematicus genium indemnatus habebit IUV. preroškega duha (ki bi mu razodel prihodnost), victurus genium debet habere liber MART. mora imeti duhovito dovtipnost, habes nec cor ... nec genium MART. nimaš ne čuta ne uma (za dobre jedi), naspr.: sapis ad genium PL. ugajajo (prijajo) ti dobre jedi.

glas samostalnik
1. (pri živih bitjih) ▸ hangOb golu Rudija tako vpijem, da ostanem brez glasu. ▸ Rudi góljánál akkorát üvöltök, hogy elmegy a hangom.Znam povzdigniti glas, predvsem tedaj, ko moram znova in znova ponavljati že izrečeno. ▸ Fel tudom emelni a hangomat, különösen akkor, amikor újra és újra meg kell ismételnem, amit már elmondtam.
2. (o volitvah) ▸ szavazat, voksV prvem krogu je dobil skoraj 20 odstotkov glasov volivcev. ▸ Az első körben a szavazatok közel 20 százalékát szerezte meg.Lahko glasovi iz tujine še spremenijo volilni izid? ▸ A külföldön leadott szavazatok még befolyásolhatják a választási eredményt?Za opustitev sojenja je potrebna le navadna večina glasov. ▸ A tárgyalás megszüntetéséhez egyszerű többségre van szükség.
3. (predstavnik mnenja ali skupine) ▸ hang, szóSlišim vse več glasov o nepravilnostih pri popisu prebivalstva, zato ne vem, koliko bo sploh verodostojen. ▸ Egyre több hangot hallok a népszámlálás szabálytalanságairól, ezért nem tudom, mennyire lesz hiteles.
So stranka ljudi, ki si prizadevajo za javni in narodni interes, prek stranke naj bi se slišal glas vsakega posameznika. ▸ Olyan emberek pártja, akik elkötelezettek a köz- és nemzeti érdekek mellett, és a párton keresztül minden egyes ember hangját hallatnák.
O zmagovalcih odločajo tako glasovi strokovnjakov s področja turizma kot glasovi javnosti. ▸ A győztesekről a turisztikai szakemberek és a közönség szavazatai döntenek.

4. (o osebnih občutkih) ▸ hangPozabi na to, kaj si bodo, če boš prisluhnil drobnim glasovom v glavi, mislili drugi. ▸ Felejtsd el, hogy mások mit fognak gondolni, ha a fejedben lévő hangokra hallgatsz.
Povezane iztočnice: notranji glas

5. (o glasbilih) ▸ hangIz zvonika se je po vaških ulicah živahno, a slovesno razlegal glas zvonov, umetnost domačih pritrkovalcev. ▸ A harangtoronyból a harangok hangja, a helyi harangozók művészete élénken, de ünnepélyesen zengett végig a falu utcáin.Vso svojo pozornost in ves svoj čas posveča kitari in iz strun izvablja glasove, kakršnih zlepa ne slišite. ▸ Minden idejét és figyelmét a gitárnak szenteli, és olyan hangokat csalogat elő belőle, amelyeket jószerivel nem lehet hallani.

6. (nedoločen zvok) ▸ hang
Nejasno je slišal glasove, ki so prihajali z desne strani hodnika. ▸ Homályosan hangokat hallott a folyosó jobb oldaláról.
Ko so se vrata odprla, je slišal glasove z ulice, potem pa hitre korake, dokler niso v teku izginili. ▸ Amikor az ajtó kinyílt, hangokat hallott az utcáról, majd gyors, távozó futólépteket.

7. v jezikoslovju (akustična enota) ▸ hang
V črkopisju se je zavzemal za eno črko za en glas. ▸ A helyesírásban az egy betű egy hang elvét támogatta.
Razvojno brbljanje je naraven pojav v razvoju izreke glasov do četrtega leta. ▸ A fejlődési gügyögés természetes jelenség a hangok fejlődésében négyéves korig.

8. (pri petju) ▸ hang

Gorgō -gonis redko -gūs, acc. -gona, f (Γοργώ) Górgo ali Gorgóna, pl. Gorgonĕs -um, acc. -ăs, Gorgóne, tri hčere božanskega morskega starca Forka (Phorcus) ali Forkija (Φόρκυς) in morske boginje Keto (Cētō Κητώ). Bile so grozne, krilate deklice, ki so imele namesto las kače; kdor jih je pogledal, je okamenel. Dve izmed njih, Stheinō in Euryalē, sta bili nesmrtni; tretja, Medūsa (Meduza), ki je bila najstrašnejša, pa smrtna; zato je Gorgo včasih = Meduza. Perzej ji je odsekal glavo, ki jo je Atena nosila na svojem oklepu. Iz Meduzine krvi je nastal krilati konj Pegaz (Pegasus): PLIN., VAL. FL., MART., FULG., os Gorgonis (= Medusae) CI., Pallas ... effulgens Gorgone saevā V., ora Medusae O., Gorgonis (= Medusae) anguicomae Perseus superator O., Gorgone (= Medusā) conspectā O., Gorgones Harpyiaeque V. – Soobl.
a) Gorgōn -onis, f (Γοργών): HYG., LUCAN., MART., STAT.
b) Gorgona -ae, f: HYG., SERV., PRUD. – Od tod

1. adj. Gorgoneus 3 Gorgonin, gorgonski, Meduzin: caput VITR., Gorgoneis Allecto infecta venenis V. okužena z Gorgoninim (Meduzinim) strupom, equus (= Pegasus) O., lacus (= vrelec Hipokrena (Hippocrēnē), ki mu je Pegaz z udarcem svojega kopita na Helikonu odprl pot ) PR.

2. subst. Gorgonia -ae, f korala, morska jagoda, ki v stiku z zrakom takoj okameni: PLIN.

Grā̆dīvus -ī, m (morda iz *Grăvĭ-dīvus težki = silni bog; poznejša ljudska etimologija je to nerazumljeno besedo izpeljevala iz grădior, zato najdemo pri pesnikih tudi metrum Grădīvus) Gradív, Marsov vzdevek: Salios item duodecim Marti Gradivo legit L., rex Grādīve V., venerabar ... Grādīvum patrem V., genus a magno ducentem forte Gradīvō O., Mars cum saevit Gradivus dicitur, cum tranquillus est, Quirinus SERV., Gradivus Mars appellatus est a gradiento P. F.; brez apozicije: M., iure venis, Grādīve O.

grātia -ae, f (grātus)

I. večinoma pass.,

1. milina, ljubkost, draž(est), prikupnost, všečnost: gratia formae O., neque abest facundis gratia dictis O., gratia non deest verbis PR., gr. in vultu Q., vinis gratiam affert fumus PLIN. slast, gr. villae PLIN. IUN.; meton. (o osebi) ljubljenec: ut tu gratia nostra fores O.

2. pooseb. Grātia -ae, f Gracija, boginja miline, večinoma v pl. Grātiae -ārum, f Grácije, Jupitrove in Evrinomine hčere, boginje veselega uživanja. Gracije so grške Χάριτες in pomenijo po nravstvenosti in čutu za lepo uravnano, z lepotičjem in veseljem olepšano družabno življenje. Heziod imenuje tri: Aglajo ( Ἀγλαΐα = svečana sijajnost), Evfrozino (Εὐφροσύνη = svečano veselje) in Talijo (Θάλεια = cvetoča sreča): Q., iunctaeque nymphis Gratiae decentes H.; po poznejši razlagi pomenijo tudi hvaležnost, dobrotljivost: SEN. PH.; sg. kolekt.: rixarum metuens Gratia H., non Hymenaeus adest, non illi Gratia lecto O.

3. meton. milost (pri drugih, favor pa je milost, ki jo drugim izkazujemo), naklonjenost (drugih), priljubljenost, veljava, ugled(nost): si suam gratiam Romani velint, posse iis (Gerulanos) utiles esse amicos C., homo summā gratiā CI., non comparat se tecum gratiā P. Quinctius CI., mihi gratia est O. sem v milosti, priljubljen sem, si qua est ea gratia O. če ti to ugaja, magnā gratiā (in gratiā CI.) esse apud aliquem C. v (veliki) milosti biti pri kom, gratiam alicuius sibi conciliare CI., N. ali gratiam ab aliquo (apud aliquem L.) parere S. FR. ali gratiam ab aliquo (ad, apud aliquem L., alicuius CU.) inire CI., C. pridobiti si naklonjenost (milost) koga, prikupiti (priljubiti) se komu, ab aliquo gratiam inisse, quod ... CI., quia plures ineuntur gratiae CI. milost pri več ljudeh, aliquem apud aliquem in gratiā (in gratiam) ponere CI. EP. priljubiti koga komu, in antiquum locum gratiae restitui C. zopet prejšnjo veljavo (ugled) zadobiti, gratiā plurimum posse, valere CI., C., quod apud alios gratiam, apud alios offensionem habet PLIN.; z gen.: gratia Luculli CI. ugled, Chrysogoni CI., Caesenniae CI., matris O. materin ugled, ljubezen do matere, plena est promissi gratia vestri O. naklonjenost, ki jo vaša obljuba kaže; adv. zveze: per gratiam PL., TER. ali cum gratia TER., L. zlepa, zdobra, iz dobre volje, per bonam gratiam PL. ali cum bona gratia TER., CI. prav (čisto) zdobra, zlepa, dobrovoljno, prostovoljno, cum mala gratia TER. v sovraštvu, sovražno, sine gratia SEN. RH. ne zdobra, ne zlepa, ne dobrovoljno, ne prostovoljno; occ. prijateljsko razmerje, prijateljstvo, sloga, složnost, ljubezen, dobrohotnost: de hinc spero aeternam inter nos gratiam fore TER., componere gratiam inter eas TER., aliquem, in gratiam redigere TER. ali restituere TER., CI. EP. ali reducere TER., CI. koga spraviti, - pobotati, - zbogati, aliquem cum aliquo reducere, reconciliare, restituere in gratiam CI. koga zopet spraviti s kom, esse in gratia cum aliquo CI., in gratiam redire cum aliquo CI. ali in gratiam reverti cum aliquo L., PETR., SEN. PH. zopet se spraviti (pobotati, zbogati, sprijazniti) s kom, si qui meum cum inimico suo reditum in gratiam vituperabant CI. mojo spravo z ..., solida est mihi gratia tecum O., (Ilithyiam) difficilem Alcmenae Iunonis gratia fecit O. prijateljstvo z Junono, reconciliandam cum Perdicca gratiam censebant CU., cum Thebanis gratiam pacis reconciliat IUST.; v pl. = prijateljske zveze: externas gratias quaesivere T.

II. večinoma act.

1. milost ali naklonjenost (ki jo izkazujemo drugim), prijaznost, ustrežljivost, uslužnost, usluga, ljubeznivost, vljudnost, (v slabem pomenu) pristran(sk)ost: gratiam alicui facere PL. ali dare TER. ugoditi komu, ergo ab eo petito gratiam istam PL., peto a te hanc gratiam CI., petivit in beneficii loco et gratiae, ut ... CI. kot dobroto in milost, gratia apud eos vim aequi tenuit L. pristran(sk)ost, gratiam dicendi facere L. milostno komu dovoliti da govori, tako tudi: gratiam reddendi equi facere SUET.; pl. gratiae izkazovanje naklonjenosti: Murenae provincia multas bonas gratias ... attulit CI., non excellentibus gratiis paucorum, sed universi populi Rom. iudicio consulem factum CI.; occ.
a) veselje, radost, zadovoljstvo: VELL., IUST. quem cum omnium gratia occidere noluit CI. v veselje vseh, cum gratia imperatoris L. v zadovoljstvo, in gratiam levium ... sociorum L. ali condemnatam ... Lepidam, in gratiam Quirini SUET. zaveznikom –, Kvirinu na ljubo, in praeteritam iudicii gratiam L. zaradi ugodne razsodbe = ker ga je narod oprostil.
b) spregled, prizanašanje, odpuščanje, oprostitev: delicti gratiam facere S. krivdo milostno spregledati, oprostiti krivde, omnium tibi, quae nefarie es ausus, gratiam facio L. odpuščam ti vse, kar ..., iuris iurandi gratiam facere PL., ICTI. prisege odvezati, de cena facio gratiam PL. = zahvaljujem se (= hvala) za obed, ne morem priti, criminum gratia SUET. Pogosto adv. abl. sg. grātiā (stoji za odnosnico v gen. (postpositio)), pravzaprav na ljubo, od tod zaradi, zavoljo: nuptiarum gratiā haec sunt ficta atque incepta omnia TER., quem ... honoris gratia (τιμῆς χάριν) nomino CI., quas familias honestatis gratia nomino CI., ut ipsas bestias hominum gratia generatas esse videamus CI., exempli gratia CI., N., PLIN., Q. ali verbi gratia CI. za zgled, na primer, simulabat sese negotii gratia properare S., cibi aut potionis gratia L., praesentis gratia litis Q.; gratiā pred gen.: gratia lenitatis, gratia significationis Q., gratia patris LAMP.; z gen. gerundii ali gerundivi: Q., GELL., commonendi gratia dicam CI., colloquendi gratia, hiemandi gratia, placandi gratia, simulandi gratia, temptandi gratia S., purgandi gratia C., huius accusandi gratia N.; nam. gen. osebnih zaimkov se uporablja abl. f. svojilnih zaimkov: meā, tuā, nostrā, vestrā gratiā = zaradi mene, tebe, nas, vas; tudi eā gratiā (= eius rei gratiā) TER., S. zato, quā gratiā (= cuius rei gratiā) TER.

2. hvala, zahvala, hvaležnost: gratia est TER. hvala(lepa)! gratia est (sc. tibi) PL. zahvalim (zahvaljujem) se ti, hvala (ti) = moram odkloniti, moram reči ne, dis gratia TER. ali gratia dis (sc. sit) O. hvala (bodi) bogovom (bogu), gratia magna Iovi TIB., gratiam ferre alicuius rei L. zahvalo prejeti za kaj, ab utrisque parem gratiam trahere IUST. (za)dobiti, meritam dis immortalibus gratiam ... persolvere CI. dolžno hvalo izkazati, diis gratiam debere CI. bogovom biti dolžan hvalo, gratiam referre hvaležnost v dejanju (dejansko) izkazati, hvaležnega se izkazati: gratiam referre bonam ali meritam debitamque ali iustam ac debitam CI., gratiam referre parem CI. vrniti, kakor je bilo posojeno, dati (vrniti) milo za drago, vračati (vrniti) nemilo za nedrago; tudi gratias referre: pollicebar me ... praesentem tibi gratias relaturum CI., referre gratiam (o plodonosni njivi) COL.; iron.: praeclaram populo Rom. refers gratiam CI., včasih pomeni gratiam referre (iron.) vračati = maščevati se: TER., CI.; gratiam (v relat. pl. tudi gratias) habere alicui hvalo vedeti, hvaležen biti, zahvaliti (zahvaljevati) se komu za kaj: gratiam habere maximam TER. ali magnam CI., alicui laudes gratiasque habere magnas PL., alicui summas gratias habere PL. (le o enem), sibi populum Rom. senatumque gratias habiturum L., gratiam habere (s quod ali qui in cj.) CI.; gratiam reddere (= referre) hvaležnega se izkazati S., TIB., SEN. PH., (o trsu) COL., gratia redditur meritis O., gratiam rependere (= reddere) facto O.; pro eo (paterno beneficio) gratiam repetere L.; zelo pogostonajdemo besedno zvezo gratias agere (alicui) komu hvalo izreči (izrekati), zahvaliti (zahvaljevati) se komu za kaj: PL., SEN. RH., SEN. PH., AP., EUTR., LACT. idr. agere gratias magnas, agere gratias ingentes TER., alicui gratias agere de matre CI., senatui pro aliquo gratias agere, alicui pro suo summo beneficio gratias agere CI., agere ei maximas gratias pro beneficiis in matrem, coniugem liberosque impensis CU., gratias se ... ob hoc agere, quod (ker) ... L., agere gratias incipit, quod (da) perfidi hominis insidias prudenter ... vitasset CU., alicui maximas ... agere atque habere gratias, quod ... VITR., tantae erga me benevolentiae tuae (za tvojo tolikšno dobrohotnost) gratias ago debeoque plurimas AUG.; elipt.: tamen, genio illias gratias (hvala bodi ... geniju!), enatavi PETR., gratiarum actio CI. zahvala, zahvalni govor, zahvalitev, nullum est ... acceptius genus gratiarum, quam quod ... PLIN. IUN. Pogosto abl. pl. grātiīs: POMP. FR., PL., TER., pozneje nav. skrčeno grātīs „le za hvalo“, torej = brez povračila (plačila), brezplačno, zastonj: cum aratores frumentum dare gratis mallent CI., questus est ... communem factum esse gratis cum Roscio, pretio proprius fuisset Fanni CI., sit argumento tibi gratis stare navem CI. da te nič ne stane, habitent gratis in alieno CI., cave, ne tibi gratis hic constet amor O., reges Parthos non potest quisquam salutare sine munere; tibi valedicere non licet gratis SEN. PH., et tantum gratis pagina nostra placet MART.

Grund, der, (-es, Gründe)

1. (Boden) tla, (Grundbesitz) posest, zemljišče, zemlja; (Talsohle) dno doline, dolina; von Gewässern: dno; (Hintergrund) ozadje; Tierkunde beim Schwanz: koren; Grund und Boden zemljiška posest

2. (Fundament) temelj, osnova, (Ursache) vzrok, (Begründung) utemeljitev, (Veranlassung) razlog, ich habe meine Gründe imam razloge; zureichender Grund zadostni razlog; auf Grund (von) na osnovi (česa); einer Sache auf den Grund gehen iti/priti (nečemu) do dna; ein Schiff: auf Grund setzen nasesti (z ladjo), potopiti (ladjo); aus Gründen... iz razlogov; aus guten Gründen z dobrimi razlogi; aus diesem Grunde zato, iz tega razloga; bis in den Grund zerstören popolnoma (uničiti); im Grunde pravzaprav; im Grunde genommen v bistvu; in Grund und Boden wirtschaften: uničiti, sich schämen: vdirati se v zemljo (od sramu); von Grund auf/aus temeljito, korenito

GSM samostalnik
1. (sistem komuniciranja) ▸ GSMSopomenke: gsm

2. neformalno (mobilni telefon) ▸ GSM, mobiltelefonSte eden redkih vplivnih politikov, ki ne uporablja GSM. ▸ Ön azon ritka, befolyásos politikusok közé tartozik, akik nem használnak GSM-et.
Gre pa zato, da ste pri vseh GSM-ih, ki jih ponuja Mobitel, podali tudi njihovo ceno. ▸ Arról van szó, hogy a Mobitel által kínált összes GSM-készüléknél feltüntették az árat is.
Sopomenke: gsm

3. neformalno (mobilna številka) ▸ mobilszám
Pokličite jih lahko na GSM 041-000-000. ▸ A 041-000-000-s mobilszámon hívhatók.
Sopomenke: gsm

guinea-pig [gínipig] samostalnik
zoologija morski prašiček, budra
figurativno poskusna žival

guinea-pig (director) direktor, ki kot član upravnega sveta dobiva visok honorar zato, ker sme biti na seznamu direktorjev

harpē -ēs, f (gr. ἅρπη srp)

1. srp: Val. Fl.

2. srpast meč, Merkurjev krivec (raven, toda s srpastim nastavkom, čisto lat. falcatus ali hamatus ensis, lunatum ferrum): O., Val. Fl.; Merkur ga je posodil Perzeju, da bi z njim usmrtil Meduzo, zato: Cyllenis harpe O., Lucan.

3. žlahtni sokol (Falco gentili Linn.): Plin.

Harpocratēs -is, m (Ἁρποκράτης) Harpokrát, iz Egipta v Rim preneseno božanstvo, ki so ga imeli za genija molčanja, zato so ga upodabljali s prstom na ustih: Varr., Tert.; od tod metaf. = molčečnež: aliquem reddere Harpocratem Cat. ukazati komu molčati.

Hecuba -ae, f (polatinjena obl. za gr. Ἑκάβη, pri O. Hecabē -ēs, pri Mart. Hecubē -ēs) Hékuba,

1. soproga trojanskega kralja Priama, hči frigijskega kralja Dimanta (Dymas), mati 19 sinov. Po osvojitvi Troje je kot ujetnica pripadla Odiseju ter prišla z Grki na traški Hersonez; tam je Tračanu Polimestorju, ki je usmrtil njenega zadnjega sina Polidorja, iztrgala oči, zato je bila kamenjana ali (po drugem viru) spremenjena v psico: Pl., Ci., O., Sen. tr., Mel., Plin.

2. apel. = grda baba (babura): cum possis Hecuben, non potes Andromachen? Mart.

Herculēs -is, redko -ī, m (iz gr. Ἡρακλῆς je v italskih narečjih po izpahu samoglasnika „a“ nastala obl. Hercles ali po drugi sklanjatvi Herclus, odkoder voc. Hercle; v lat. se je med c in l vrinil „u“) Hêrkul, v grški mitologiji sin Jupitra in Alkmene, rojen v bojotskih Tebah, soprog Dejanejre, najslavnejši grški junak, poseb. bojotski narodni heroj, vzor moške kreposti. Za svoje sodobnike si je pridobil največje zasluge s tem, da je uničeval divje zveri in roparje. Mikenski kralj Evristej mu je naložil 12 zelo težkih del (Herculis athla, gl. athlon), ki jih je vsa srečno opravil. Bojeval se je baje tudi na Zahodu in Vzhodu ter prišel celo v Indijo. Zaradi njegovih junaških del ga je Jupiter vzel v nebo, uvrstil med bogove in oženil z boginjo Hebo. Tirski in libijski Herkul je istoveten s feniškim Melkartom. Tacit ga enači z germanskimi, drugi pisci z egipčanskimi bogovi. Imeli so ga tudi za delitelja bogastva (gr. πλουτοδότης) in mu zato darovali desetino pridobljenega imetja. Bil je tudi spremljevalec in voditelj Muz (gr. μουσαγέτης): Pl., Varr., Ci., Lucr., H., Cu., Sen. tr. idr. Herculis uxor O., Herculis columnae, gl. columna, Herculis silva (v Nemčiji na vzhodu od Vezere) T., Hercules Musarum Suet. Pogosto voc. kot rotilna beseda = za Herkula, pri Herkulu, za boga, pri bogu, bogme, (za)res, resnično v obl.
a) hercules (Hercules): licet hercules undique omnes terrores impendeant Ci., valde hercules nobis laborandum est Ci., et hercules … nunc oneratum vestris fortunis hostem abire sinitis L., at hercules, munia militae … inpigre toleratis Cu.
b) hercule: at hercule aliquot annos … populus Romanus … maxima parte … imperii caruit Ci., neque ego, hercule, fur, ubi vasa praetereo sapiens argentea H., dignus, hercule, qui nunc quoque tantum … continentiae ferat fructum Cu.
c) hercle: perii hercle Ter., unde isti versus? dicam hercle Ci., absolutus sum novo hercle more Ci., per hercle rem mirandam Gell.; včasih v zvezi z drugimi zagotavljajočimi besedami: certe hercle Pl., Ter., hercle certo Pl., hercle sane ali sane hercle Corn., Ci.
č) meherculēs, mehercule, mehercle (v teh obl. je „me“ morda star. voc. pron. meus ali pa je mehercules, meherc(u)le elipt. izraz za „ita me, Hercules (Hercule, Hercle), iuves“): lubentius dixerim … mehercule quam mehercules Ci., ego mehercules hac sum suspicione percussus Ci., verum mehercule hoc, iudices, dicam Ci., servi mehercule mei si me isto pacto metuerent Ci., exercitus … mehercule magis strenuus quam felix S., pulcre mehercle Ter. — Pl. nom. Herculēs: Varr. fr., Verr. fr., Arn., Aug., gen. Herculum: Tert., dat. ali abl. Herculibus Varr. — Od tod adj.

1. Herculāneus (-ius) 3 herkulski: pars Pl. desetina, ki so jo odmerjali Herkulu, urtica, formicae Plin. največja (največje), nodus Sen. ph., ki ga je zelo težko razvozlati, mater (= nymphaea) Ap. h.; subst. Herculānia -ae, f, bot. = sidērītis: Ap. h.

2. Herculānus 3 herkulski = dolg, velik: pes Gell.

3. Herculeus 3 Herkulov, herkulski: labor H., hospes (= Kroton, ki je Herkula gostoljubno sprejel) O.; od tod urbs hospitis Herculei (= mesto Kroton) O., Herculea urbs O. = kampan(ij)ski Herkulaneum, Trachin O. ki ga je ustanovil Herkul, hostis (= Telephus, Herkulov sin) O., arcus, artus, vires, numen O., gens O., penates Sil., arbor V. (Herkulu posvečen) beli topol, clava Pr., litora Pr. ob kampan(ij)skem Herkulaneu, Oete Lucan., lacerti, tela, sagittae Val. Fl., fragor Val. Fl. veliko, silno, opes Val. Fl. pomoč, auxilia Val. Fl., natus in Herculeo Fabius lare Iuv., arces Mart., astrum Mart. ozvezdje Lev, audacia Iust., sacra Aur. Herkulovo bogoslužje.

4. Herculīnus 3 herkulski: Prisc.

Herennius 3 Herénij(ev), ime rimskega rodu iz Samnija. Poseb. znani so:

1. C. Pontius Herennius Gaj Poncij Herenij, zmagovalec pri Kavdiju l. 321: Ci., L.

2. C. Herennius, l. 218 triumvir pri razdelitvi zemljišč: L.

3. Herennius Bassus Herenij Bas, l. 215 senator v Noli, Hanibalu tega mesta ni hotel izročiti: L.

4. M. Herennius Mark Herenij, konzul l. 93, govornik srednjega sloga: Ci.

5. T. Herennius Tit Herenij, ugleden trgovec v Sirakuzah, usmrčen na Verovo povelje: T.

6. C. Herennius, l. 80 tribunus plebis: S. fr.

7. C. Herennius, l. 50 tribunus plebis, ki je podpiral Klodij(c)e: Ci. ep.

8. Herennius Gallus Herenij Gal, gledališki igralec, ki ga je Kornelij Balb povitezil v Gadesu: Ci. ep.

9. Herennius Macer Herenij Maker je razžalil cesarja Kaligulo in si s tem nakopal njegovo sovraštvo: Sen. ph.

10. Herennius Gallus Herenij Gal je padel kot legat v boju proti Klavdiju Civilisu: T.

11. Herennius Senecio Herenij Senekión iz Betijske Hispanije, prijatelj Plinija mlajšega, je pošteno in zvesto popisal življenje Helvidija Priska; cesar Domicijan ga je zato dal usmrtiti: T., Plin. iun. — Od tod adj. Herenniānus 3 Herenijev: coheredes Ci. ep.

Hēsiodus -ī, m (Ἡσίοδος) Hezíod, ob Homerju najstarejši grški pesnik, roj. (okrog l. 850) v eolski Kimi (Cȳmē, Κύμη), odkoder se je preselil s svojim očetom v bojotsko Askro, zato imenovan Ascraeus (ὁ Ἁσκραῖος): Varr., Ci., O., Q. Spesnil je več didaktičnih epov; poseb.:
a) Ἐργα καὶ ἡμέραι (Opera et dies), nekaka „kmečka pratika“,
b) Θεογονία Rodovnik bogov.
c) Ἀσπὶς Ἡρακλέους (Scutum Herculis). — Od tod adj.

1. Hēsiodīus (-ēus) 3 (Ἡσιόδειος) Heziodov: Sid., illud Hesiodium Ci.

2. Hēsiodicus 3 Heziodov: carmen Serv.