Franja

preizkúsen (-sna -o) adj. di prova, sperimentale, di collaudo, sonda:
avt. preizkusna proga pista di collaudo
preizkusni voznik pilota collaudatore
rel. preizkusna doba periodo di prova; probandato
pren. preizkusni kamen pietra di paragone, tocca; banco di prova
metal. preizkusni vzorec provetta

prélever [prelve] verbe transitif odvzeti, odtegniti; dvigniti (denar)

prélever un échantillon odvzeti vzorec
prélever du sang au malade odvzeti kri bolniku

prepletèn (-êna -o) adj. intrecciato, venato:
prepleten vzorec arabesco

preskusn|i (-a, -o) Prüf- (gumb der Prüfknopf, cevka das Prüfröhrchen, miza der Prüfstand, napetost die Prüfspannung, tipka die Prüftaste, mesto der Prüfplatz, die Prüfstelle); Probe- (vzorec der Probestab), Test- (polet der Testflug, primer der Testfall, teren das Testgelände, voznik der Testfahrer, vožnja die Testfahrt)

prevešanj|e [é] srednji spol (-a …) das Kippen
vzorec s prevešanjem pri pleteninah: das Deckmuster

primer¹ [é] moški spol (-a …) (zgled, vzorec) das Beispiel (klasičen Musterbeispiel, negativen Negativbeispiel, paradni Paradebeispiel, posamezen Einzelbeispiel, šolski Schulbeispiel, zgleden Schulbeispiel)
na primer beispielsweise, zum Beispiel
navajati kot primer als Beispiel aufführen

progast [ó] (-a, -o) gestreift (belo [weißgestreift] weiß gestreift, črno [schwarzgestreift] schwarz gestreift, prečno [quergestreift] quer gestreift, rdeče [rotgestreift] rot gestreift), mačji kožuh: gestromt, marmoriert; polžja hišica: gebändert; Streifen- (vzorec das Streifenmuster); rastlinstvo, botanika Gestreift (progasti volčin Gestreifter Seidelbast)

rebrast [ê] (-a, -o) gerippt, Rippen- (vzorec das Rippenmuster); tehnika Riffel-
rebrast podplat die Profilsohle
geriffelt (rebričast, rebrčast), rebrasta: Rippenblech (rebrast pločevina)

registered [rédžistəd] pridevnik
registriran; zaščiten z zakonom, patentiran (načrt, vzorec); vknjižen, vnesen v popis, v seznam; (o pismu) priporočen

registered company registrirana družba
registered design patentiran vzorec, desén
registered letter priporočeno pismo
registered nurse diplomirana (državna) bolniška strežnica, sestra
registered trade mark zaščitni znak, značka

rogō -āre -āvī -ātum (sor. z regō seči, segati po čem)

I. seči (segati, sezati) po čem, iti po kaj, iti iskat kaj, prinesti (prinašati) kaj: aquam hinc de proxumo Pl., purpurae exemplum (vzorec) aliunde Corn. —

II. metaf.

1. vprašati (vpraševati) koga kaj (za kaj, po čem), sprašati (spraševati), izprášati (izpraševáti) koga: mihique haec edissere vera roganti V., rogas? Ci., Kom. ali etiam rogas? Kom. (v pogovornem jeziku); z acc. personae: si roges Amathunta T., neminem nisi illam rogavit Ci., rogasne Pl., Ter.; z acc. rei: hoc, quid rogo, responde Pl., via roganda est O.; oba acc. združena: unum te rogare volo Pl., si te rogavero aliquid, nonne respondebis? Ci.; pass.: causam viae nomenque rogatus O., si ei rei, quam primo rogetur, recte assenserit Ci.; z de in abl. personae: Pl., respondeto ad ea, quae de te ipso rogaro Ci.; z odvisnim vprašanjem: Pl., Ter., Varr. idr., rogavi pervenissetne Agrigentum Ci.

2. occ. kot držpr. t.t. uradno vprašati (vpraševati), sprašati (spraševati), povprašati (povpraševati) koga za kaj, po čem, glede (zastran) česa, in sicer
a) rogare aliquem sententiam ali samo rogare aliquem (v senatu pri oddajanju glasov) vprašati koga za njegovo mnenje, povprašati za njegov glas: Marcellinum quidem primum rogavit Ci., me primum sententiam rogavit Ci.; pass.: primus rogatus sententiam S., princeps (prvi) rogatus sententiam L., cum omnes ante me rogati gratias Caesari egissent, ego rogatus mutavi meum consilium Ci., me esse rogatum sententiam Ci., propter ipsam rem, de qua sententiae rogantur, consultabitur Q.
b) rogare populum (plebem) Ci. uradno vprašati ljudstvo glede kakega zakona (z ustaljenim vprašanjem: velitis iubeatis, Quirites, uti … ?), rogare legem Ci., H., Q.; tudi samo rogare L. predložiti (predlagati) zakon: nunc rogari, ut … populus consules creet L.; tudi: provinciam alicui rogare Ci. predlagati koga za namestnika v provinci.
c) rogare (populum, plebem) magistratum predložiti (predlagati, nasvetovati ljudstvu) izvolitev kakega državnega uradnika (magistrata), na volilnih zborovanjih ljudstvu dati voliti (dati v izvolitev) kakega državnega uradnika (magistrata): ut consules roget praetor vel dictatorem dicat Ci., praetores cum ita rogentur Ci., comitia consulibus rogandis habuit Ci., ad rogandos magistratūs Romam proficisci S. na volitve državnih uradnikov (magistratov), mortuo rege Pompilio Tullum Hostilium populus regem interrege rogante (na predlog začasnega kralja) comitiis curiatis creavit Ci.; z dvojnim acc.: qui plebem Romanam tribunos plebi rogaret, is usque eo rogaret (dati nadaljevati volitve, poskrbeti za nadaljevanje volitev), dum decem tribunos plebi faceret L.
d) kot voj. t.t. rogare milites sacramento C., L. idr. = uradno vprašati vojake, ali hočejo priseči, da se bodo bojevali = zapriseči vojake (z vojaško prisego), zavezati vojake z vojaško prisego; brez sacramento: vis rogare? Pl.
e) kot jur. t.t. vprašati koga, ali se hoče glede česa sporazumeti (dogovoriti, pogoditi): roga me viginti minas, ut me effecturum tibi, quod promisi, scias Pl., rogavit Titius, spopondit Maevius Icti.

3. (po)prositi, naprositi (naprošati) koga za kaj, proseč zahtevati kaj od koga; z acc. rei: aquam Pl., arma, veniam V., turpes res Ci., consultum petere vel potius rogare (prosjačiti) Ci., auxilium C., O., a Metello missionem rogare (= petere) S.; z acc. personae: Taurum de aqua per fundum eius ducenda rogare Ci., rogatus et arcessitus a Gallis C.; oba acc. združena: otium divos rogare H.; pass.: quidquid rogabatur … promittebat N.; aliquem pro re: pater et filius pro vita rogantes Suet., ut pro vita eius rogaretur Lact.; večinoma s finalnim stavkom: Pl., Ter. idr., id ut facias, te rogo Ci., ac te illud primum rogabo, ne quid invitus meā causā facias Ci.; s samim cj.: Pl., Sen. rh. idr., rescribas nobis ad omnia rogamus Ci. ep.; z inf.: roget (sc. eum) morari Cat.; z ACI: Iust. idr., tot mihi natales contingere vana rogavi O.; abs.: in blandiendo, rogando lenis et summissa vox Q., neque ego sic rogabam, ut petere (zahtevati) viderer Ci.; occ. prositi = (po)vabiti koga k čemu, na kaj, kam: Gell., Iust., Amm., Lamp. idr., rogare aliquem Ci. ep. koga na obisk, rogare aliquem ad Palatium ali in senatum Lamp., rogare aliquem ad prandium Lamp., ad convivium Iust., Amm., in consilium Plin. iun., Gell., ad nuptias Amm.

Opomba: Star. cj. pf. rogassit, rogassint: Ci.; star. inf. pr. rogarier: si quid ius non esset rogarier, eius ea lege nihilum rogatum Lex Sullae ap. Ci. (Pro A. Caecina oratio 95).

rombo moški spol romb

a rombos poševno kariran (vzorec)

shawl [šɔ:l]

1. samostalnik
šal, ovratna ruta; kos tkanine, ki se vrže prek naslanjača, otomane ipd.

shawl-dance ples s šalom
shawl goat kašmirska koza
shawl pattern živobarven (cvetličen) vzorec

2. prehodni glagol
ogrniti koga s šalom

slina samostalnik
(telesna tekočina) ▸ nyálStrupena slina stenic lahko poškoduje rastlinsko tkivo, ki se tako ne razvija normalno. ▸ A poloskák mérgező nyála károsíthatja a növényi szöveteket, amelyek így nem fejlődnek normálisan.V ustih se ji je nabirala slina in kar naprej jo je morala požirati. ▸ A nyál felgyülemlett a szájában, és folyamatosan nyelnie kellett.
Ker se mačke same čistijo, imajo na dlaki veliko posušene sline. ▸ Mivel a macskák mosakodnak, sok megszáradt nyál marad a bundájukon.
Steklina se prenaša s slino psov in drugih okuženih živali. ▸ A veszettség a kutyák és más állatok nyálával terjed.
Povezane iztočnice: polžja slina, umetna slina

srtast|i (-a, -o) Gräten-, Fischgräten- (vzorec das Grätenmuster, Fischgrätenmuster)

stavčn|i (-a, -o) Satz- (člen das Satzglied, der Satzteil, model/vzorec das Satzmuster, naglas der Satzakzent, okvir die Satzklammer, analiza die Satzanalyse, celota der Satzzusammenhang, logika die Satzlogik, melodija die Satzmelodie)
v stavčni funkciji satzwertig

šahovnic|a ženski spol (-e …) das Schachbrett
vzorec šahovnice das Schachbrettmuster
s šahovnico geschacht
kot šahovnica schachbrettartig
figure na šahovnici figurativno Schachbrettsteine množina

škotsk|i [ó] (-a, -o) schottisch
škotski vzorec das Schottenmuster
škotski ovčar schottischer Schäferhund

štetj|e¹ [é] srednji spol (-a …) die Zählung (ljudsko Volkszählung, prometa Verkehrszählung, živine Viehzählung), Auszählung (glasov die Stimmenauszählung)
strojček za štetje denarja die Geldzählmaschine
mera štetja das Zählmaß
vzorec za štetje das Zählmuster

tapet|a¹ [é] ženski spol (-e …) die Tapete (grobovlaknata [Rauhfasertapete] Raufasertapete, usnjena Ledertapete)
zamenjava tapet der Tapetenwechsel
lepilo za tapete der Tapetenkleister
vzorec na tapeti das Tapetenmuster

tigrast (-a, -o) getigert
tigrast vzorec die Tigerung
Tiger- ( rastlinstvo, botanikalilija die Tigerlilie, mačka die Tigerkatze, aksolotl živalstvo, zoologija der Tigersalamander)