Franja

Zadetki iskanja

  • vèzist(a) m častnik, vojak za zvezo
  • vir, virī, gen. pl. (pesn.) tudi virûm, m (prim. skr. vīráḥ mož, umbr. viro, viero = lat. viros, got. waír = stvnem. wer = lit. výras mož)

    I.

    1. mož, moški (naspr. femina, mulier): Pl., Ter. idr., mulier inciderat in viros Ci., de viro factus femina O., ambiguus modo vir, modo femina O., linguā vir mulierque fave Tib., mulier coniuncta viro Lucr.

    2. mož, odrasel moški (naspr. puer): littera communis mediis pueroque viroque inscripta est foliis O., neque eos (sc. pueros) prius in urbem redire, quam viri facti essent, statuit Iust., cum essem parvulus, loquebar ut parvulus … , quando autem factus sum vir, evacuavi, quae erant parvuli Vulg.

    3. (zakonski) mož = soprog (naspr. uxor): Pl., H., Petr., Suet. idr., mi vir Ter., meum virum abs te exire video Ter., hic est enim vultus semper idem, quem dicitur Xanthippe praedicare solita in viro suo fuisse Ci., ea (sc. Tullia) secretis viri alieni adsuefacta sermonibus nullis verborum contumeliis parcere de viro ad fratrem, de sorore ad virum L., matura viro filia V., virque sit alterius O., vir et uxor Val. Max., Icti. zakonska (du.); vir = priležnik, ljubimec, prešuštnik, sramodejec: vir tuus Ci., si eius (ljubimec) vir Catilina revixisset Ci.; o živalih: vir gregis ipse caper V., virque paterque gregis (= caper) O. (prim.: de grege nunc tibi vir, nunc de grege natus habendus O. (Metamorph. 1, 660), viri capellarum Mart.

    4. mož (glede na svoje vrline), moški, možak: Ter., Sen. ph., Ps.-Q. (Decl.), Suet., Iust. idr., (sc. Marius) tulit dolorem ut vir (stanovitno, kakor mož) et ut homo maiorem fere sine causa noluit Ci., te virum praebeas Ci., si vir es O., Mart., si vos viri estis L., si quid in Flacco viri est, non feret H., siquis male vir quaerit habere virum O. nemoški, nemožak; pogosto s častilnimi atrib.: vir bonus, constans Ci., vir fortis C., sanctus S., clarus S., N., clarissimus, fortissimus, summus viri optimi Ci.; v obscenem pomenu: si vir es Ap.; kot oblastniški naziv: tres viri (tresviri), decem viri (decemviri), s partitivnim gen. triumvir(i), duumviri; gl. ustrezne besede.

    5. (z izrazito poudarjalnim pomenom nam. pron. is ali ille) mož = on: auctoritas viri moverat L., hae tantae viri virtutes L.

    6. (kot voj. t.t.) mož = vojak, borec, bojevnik, bojnik; v pl. tudi = možje, ljudje: dispertiti viri Pl., corpore fortissimorum virorum L., concurrunt: haeret pede pes densusque viro vir V., seque viro vir contulit V., (sc. equus) arma virumque ferens V. konjenika, armis virisque Cu.; pesn. = junak: arma virumque cano V., ubi illi viri essent L.; occ. v pl. pešci, pehota, peštvo: omnem ripam equites virique obtinentes L., rates … , in quibus equi virique traicerentur L., equis, armis, viris locupletavit Africam N., magna voce trahens equitemque virosque Sil., passim turmaeque virique Petr.; preg.: equis virisque L. ali viris equisque Ci. ali equis viris Ci. ep. „s konji in možmi na vso moč“.

    7. posamezni mož, posameznik, poedinec: vir virum legit Suet. vsak si izbere (izvoli) svojega moža (pri volitvah senatorjev), nulli viri vocantur (pri vojaškem naboru) Ci., cum vir virum legisset (za soborca (vštričnika), zaščitnika v boju) L., legitque virum vir (za nasprotnika v boju) V., vir unus cum viro congrediendo (kot nasprotnikom) L.; metaf. sarkast.: nisi ut virum a viro lectum esse diceres Ci. (Pro Milone 21).

    8. nasploh mož = človek: Marius rusticanus vir (človek), sed plane vir (pravi možak, pravi korenjak) Ci., vir iniustus O., arma viri, nefandi viri munimenta V., ipse viro levari vincla iubet V., vir mendax V., violenta viri vis Lucr.; v pl. možje, pogosto = ljudje: Oenotri coluere viri V., viri ambigui (= Kentavri) O., viri turpissimi S., pars Numidiae … , agro virisque opulentior S., per ora virûm Enn., haec … virûm in ora diffundit V., clangorque virûm stridorque rudentum V., mons … armenta virosque involvens secum V., flumina … pecudesque virosque … rapiunt O., vis ut nulla virûm, non ipsi excindere ferro caelicolae valeant V.

    II. meton. moškost, moštvo, možatost, moška moč, rodilna moč, rodilnost, zrelost, doraslost: membra sine viro Cat. iuventus exsecta virum Lucan.
  • vojnìčina m korenjaški vojak: njegov brat Vuk bio mu je mio kao luda, pusta vojničina
  • vrtòloga m
    1. krščanski obmejni vojak v turški službi
    2. ekspr. šaljivec
  • warwolf [wɔ́:wulf] samostalnik
    vojska, zgodovina metalni stroj
    zastarelo divji (domačinski) vojak
    zastarelo volkodlak
  • Yankee [jǽŋki]

    1. samostalnik
    Jenki (šaljivo posmehljiv vzdevek), severni Amerikanec
    zgodovina prebivalec Nove Anglije; vojak severnih držav (v ameriški državljanski vojni), severnjak; prebivalec ZDA; narečje Nove Anglije

    2. pridevnik
    jenkijski
    (tudi britanska angleščina) amerikanski
  • yardbird [já:dbə:d] samostalnik
    ameriško, vojska, sleng rekrut; navaden vojak (ki često opravlja nižja dela, dobi prepoved izhoda iz vojašnice itd.)
  • Zeitsoldat, der, poklicni vojak za določen čas
  • Zinnsoldat, der, vojak iz kositra
  • zouave [zwav] masculin zuav, nekoč vojak v alžirskem polku francoske vojske; (familier)

    faire le zouave drzno in bahaško nastopati; čas zapravljati; uganjati burke
  • армеец m (predrev.) vojak redne vojske (ne gardist)
  • дневальный m (voj.) dežurni vojak; pomočnik dežurnega
  • кавалергард m vojak gardnega konjeniškega polka
  • кадровик m kadrovec; aktivni častnik ali vojak
  • караульный stražen, strežniški; m stražnik, vojak na straži;
    караульная будка čuvajnica
  • красноармеец m vojak Rdeče armade
  • наёмник m najemnik (ki je najet); dninar; (hist.) najemniški vojak
  • постовой stražarski; m stražnik, vojak na straži
  • рядовой navaden, vsakdanji; m navadni vojak, prostak
  • сверхсрочник m = сверхсрочнослужащий m nad določeno dobo služeči vojak