Franja

exterior zunanji

exterior m zunanjost; vedenje
comercio exterior zunanja trgovina
al exterior, a lo exterior (na) zunaj

facētia -ae, f (facētus) „sijajno vedenje“ = šaljivost, šegavost: Ap., Gell., haec facetia est amare inter se rivalīs duos Pl.; klas. le meton. v pl. facētiae -ārum, f „sijajni“ = dovtipni, šaljivi domisleki, šegavi dovtip, šala: sales in dicendo multum valent, quorum duo sunt genera, unum facetiarum, alterum dicacitatis Ci., quem hominem et quibus facetiis praeditum lacessivit Ci., facetias facere Pl.; v slabem pomenu = porogljive (zbadljive) besede, zabavljice, pikanje: ille M. Antonii voluptatem asperioribus facetiis saepe perstrinxit Ci., asperae, acerbae facetiae T.

fetēnte

A) agg.

1. smrdljiv

2. pren. beden, ničvreden, nizkoten:
un comportamento fetente nizkotno vedenje

B) m, f nizkotnež, podlež, ničvrednež, mrcina, svinja:
non fare il fetente! ne bodi no mrcina!, ne bodi svinja!

flāgitium -iī, n (iz flāgitāre, ne da bi bila pomenska zveza jasna)

1. sramotno dejanje, sramotni pregrešek, podlo dejanje, podlost, zavrženost: Corn., Pr., Ph., Suet. idr. flagitium facere Kom., conficere Ter., nullum iam aliquot annis flagitium exstitit sine te Ci., homo fraternis flagitiis, sororiis stupris … exsanguis Ci., ludos (sacra) flagitio polluere Ci., manifestis in flagiliis tenebitur Ci., intellegitur … imprudente L., imprudente L. Sulla scelera haec et flagitia fieri Ci., flagitia atque facinora S., fl. rei militaris T. ali illa militiae flagitia T. sramotno vedenje, ravnanje v vojni, fl. committere Plin. iun.

2. meton.
a) sramota: opprobramentum aut flagitium Pl., homo frugalissimus te plenum flagitii domum suam invitavit Ci., duorum criminum auctores flagitio deformatos habetis Ci., neque gloriā moveri neque flagitio S., prae esse agro colendo flagitium putas Ci. imaš za sramotno, flagitium est (z ACI) T. šteje se ti v sramoto, fl. effugere Plin. iun.
b) konkr. nesramnež, podlež: flagitium hominis Pl., Catilina omnium facinorum atque flagitiorum (malopridnežev in podležev) catervas circum se habuit S.

gábiti to disgust, to sicken, to turn someone's stomach; to nauseate

gábiti se to disgust, to be disgusted (with); to cause disgust; to nauseate; to get sick (of), to be sickened (at)
kruh se nam nikoli ne gabi bread never turns the stomach
koštrunovina se mi gabi I loathe mutton
njegovo vedenje se mi gabi his behaviour disgusts me
to se mi gabi that makes me feel sick, I loathe it, it sickens me

galante agg.

1. vljuden, udvorljiv, uglajen, galanten:
maniere galanti vljudno vedenje

2. ljubezenski:
avventura galante ljubezenska avantura

gesuita m (pl. -ti)

1. relig. jezuit

2. slabš. zvijačnež, hinavec, licemerec:
contegno da gesuita jezuitsko vedenje

good¹ [gud] (primernik better, presežnik best) pridevnik
dober; ljubezniv; koristen, zadovoljiv, precejšen, znaten, obilen; zdrav, kreposten; zapeljiv; pravi, veljaven; svež, nepokvarjen; cel

all in good time vse o pravem času
as good as skoraj, tako rekoč
pogovorno good and popolnoma
to be as good as one's word biti mož beseda
good at, a good hand at spreten, mojster v čem
good cheer veseljačenje, požreševanje, krokanje, popivanje; pogum
a good deal precej
in good earnest čisto resno
be good enough to... bodi tako dober in...
so far so good doslej je še vse v redu
to feel good biti dobre volje
good for veljaven za
good for nothing zanič, neraben
good for you odlično
good form lepo vedenje
Good Friday veliki petek
from (ali on) good authority iz dobrega vira
with a good grace z dobro voljo
good gracious (ali heavens) za božjo voljo!
to hold good dobro se obnesti, obveljati
good humour dobra volja
his good lady njegova žena
good looks lepa zunanjost
to make good uspešno izvršiti
the good man of the house hišni gospodar
to have a good mind to do it imeti najboljši namen kaj storiti
good people škrati
as good as a play zabaven (prizor)
trgovina your good self vaša cenjena firma (v pismih)
good speed! mnogo sreče!
that's a good'un! ta je dobra!
to throw good money after bad razmetavati denar, zapravljati
to do a good turn izkazati ljubeznivost
good night! lahko noč!
good Lord! zaboga!
good for you! prav imaš
a good turn usluga
pogovorno good and ready popolnoma pripravljen

grossolano agg. grob, robat, neotesan, neolikan:
parole grossolane neolikane besede
maniere grossolane robato vedenje

groziln|i (-a, -o) drohend, Droh- (govor die Drohrede, gesta die Drohgebärde, pismo der Drohbrief, vedenje das Drohverhalten)

guappo

A) m nareč.

1. član kamore, kamorist

2. ekst. nasilnež, surovina; bandit, baraba:
comportarsi, agire da guappo ravnati razbojniško

B) agg.

1. nesramen, predrzen, aroganten:
maniere guappe nesramno vedenje

2. prostaško eleganten, načičkan

horreur [ɔrœr] féminin groza, strah; grozota, strahota, grozovitost; stud, gnus

c'est une horreur to je strašno
horreurs pluriel de la guerre vojne grozote
horreur d'un crime strahota, grozovitost zločina
nuit féminin d'horreur noč groze
j'ai horreur de groza me je, sovražim
avoir quelque chose en horreur, avoir de l'horreur pour quelque chose mrziti, sovražiti kaj
avoir horreur du mensonge sovražiti laž
commettre des horreurs zakriviti grozovitosti
dire, écrire des horreurs govoriti (izreči), pisati ogabnosti
faire horreur zbujati grozo, strah, stud
cela fait horreur à penser grozno je pomisliti na to
cette conduite me fait horreur to vedenje se mi studi
débiter des horreurs sur quelqu'un obrekovati koga
frémir d'horreur drgetati od groze, strahu
prendre quelqu'un en horreur zasovražiti koga
j'ai été saisi, rempli d'horreur strah me je popadel

hostile [ɔstil] adjectif sovražen, nasproten

attitude féminin hostile sovražno zadržanje (vedenje)
hostile au progrès sovražen napredku
il est hostile à toute nouveauté nasprotuje vsaki novosti
être hostile à la guerre biti proti vojni
accueil masculin hostile sovražen sprejem

im-modestia (in-modestia) -ae, f (immodestus)

1. neumerjenost, neskromnost, drznost, oblastnost, ošabnost: populus inmodestiam publicanorum arguit T. poseganje v tujo (ob)last, de inm. histrionum referre T. predrzno vedenje.

2. occ. nered(nost), neposlušnost, nediscipliniranost (zlasti pri vojaštvu): imm. adversariorum N., militum vestrorum N.

imorálen immoral, corrompu, dépravé, licencieux

skrajno imoralen človek homme moški spol foncièrement immoral
imoralno vedenje conduite ženski spol immorale

impeccable [-kabl] adjectif brezhiben, brez napake, neoporečen; religion nezmožen grešiti

conduite féminin impeccable neoporečno vedenje

imponírati (-am) imperf. (vzbujati občudovanje, spoštovanje) fare effetto, fare colpo; impressionare, fare impressione; destare ammirazione:
njegovo vedenje mi prav nič ne imponira il suo comportamento non mi impressiona affatto

incriminable [ɛ̃kriminabl] adjectif graje vreden

conduite féminin incriminable graje vredno vedenje

incriminer [-ne] verbe transitif (ob)dolžiti, obtožiti, očitati; grajati; inkriminirati

on incriminera sa bonne foi sumničili bodo o njegovi iskrenosti
incriminer à tort po krivem obdolžiti
incriminer la conduite de quelqu'un grajati vedenje neke osebe

indecoroso agg. nespodoben; neprimeren:
comportamento indecoroso nespodobno vedenje