Franja

toccare

A) v. tr. (pres. tocco)

1. potipati; prijeti; trkati:
cose che si possono toccare konkretne, vidne stvari
toccare le bestie ekst. priganjati, spodbadati živali (z bičem, ostjo)
toccare i bicchieri trkniti s kozarci
toccare con mano osebno se prepričati (o čem)
toccare un tasto pritisniti na tipko
toccare il violino zabrenkati na violino

2. dotakniti, dotikati se:
toccare fondo dotakniti se dna (v vodi)

3. premakniti, premikati; vzeti, jemati v roke; dotakniti, dotikati se; poškodovati; popraviti, popravljati:
guardare ma non toccare! ne dotikaj se!
non toccare cibo, letto ne jesti, ne spati
non toccare libro ne se dotakniti knjige, ne se učiti
nel quadro non è stato toccato niente na sliki niso popravili nič

4. doseči, dosegati (tudi pren.):
toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih
toccare la maturità doseči zrelost
toccare un porto, una città navt., aero pristati v pristanišču, v mestu
toccare il segno pren. zadeti v polno
toccare terra stopiti na kopno, na tla; pristati

5. zadevati, tikati se:
sono cose che non vi toccano to so stvari, ki se vas ne tičejo

6. pren. ganiti; prizadeti:
toccare il cuore globoko ganiti
toccare sul vivo v živo prizadeti

7.
toccarle, toccarne, toccare busse pog. dobiti jih
toccare una sgridata biti okregan

B) v. intr.

1. pripetiti, dogoditi, dogajati se:
gli è toccata una fortuna insperata doletela ga je nepričakovana sreča

2. morati; biti primoran, prisiljen:
gli è toccato pagare una forte multa moral je plačati hudo kazen

3. pripasti, pripadati
PREGOVORI: fin ch'uno ha i denti in bocca non sa quel che gli tocca preg. živemu človeku se vse zgodi, čudna so pota človeškega življenja

trobenta samostalnik
1. (glasbilo) ▸ trombitaMoje besede je preglasil zvok trobente. ▸ Szavaimat túlharsogta a trombita hangja.Vsi člani družine znajo igrati trobento, rog in pozavno. ▸ A család minden tagja tud trombitán, kürtön és harsonán játszani.
Sopomenke: trobilo
Povezane iztočnice: navijaška trobenta, pikolo trobenta, baročna trobenta, jazz trobenta, gasilska trobenta, vojaška trobenta, žepna trobenta

2. (glasbenik) ▸ trombita, trombitásNa koncertu bo nastopil tudi trio trobent. ▸ A hangversenyen egy trombitatrió is fellép.
Uprizorili smo pravo kraljevsko dobrodošlico: pred njima so hodile trobente in fanfare ter zastavonoše z angleško, italijansko in venezuelsko zastavo. ▸ Igazi királyi fogadtatásban részesítettük őket: trombiták és fanfárok haladtak előttük, valamint zászlóvivők angol, olasz és venezuelai zászlókkal a kezükben.

3. (igranje trobente) ▸ trombita-, trombitaŠtudij trobente je končal na glasbeni akademiji v Ljubljani. ▸ Trombitatanulmányait a ljubljanai Zeneakadémián végezte.Ko sem bil star dvanajst let, sem se začel učiti trobento, to pa zato, ker izhajam iz glasbene družine. ▸ Tizenkét éves koromban elkezdtem trombitálni tanulni, mégpedig azért, mert zenész családból származom.
4. (goba) ▸ trombitagomba
Če ste nabrali lisičke ali trobente, jih lahko nanizate na vrvico in obesite, da se sušijo na zraku. ▸ Ha rókagombát vagy trombitagombát szedett, akkor zsinórra felfűzve kiakaszthatja őket a levegőre, hogy száradjanak.
Trobent sicer nisva našla, sva pa vsak nabrala lepo porcijo gob. ▸ Trombitagombát ugyan nem találtunk, de mindketten szedtünk egy-egy szép adag rókagombát.
Povezane iztočnice: črna trobenta, mrtvaška trobenta, žolta trobenta

5. (izpušni sistem) ▸ kipufogódobBistvena vizualna razlika je pri zadku, saj opazovalec ne uzre dveh ločenih trobent, ampak značilen dizlov izpušni sistem. ▸ A fő vizuális különbség a hátsó részen látható, ahol a megfigyelő nem két különálló kipufogódobot, hanem egy jellegzetes dízel kipufogórendszert lát.

6. (o zvoku ali obliki trobente) ▸ trombitaSestrična je slike spravila na podstrešju, kjer jih je uničila voda, nekatere pa je dala otrokom, da so si iz njih naredili papirnate trobente. ▸ Az unokahúga a képeket a padláson tárolta, ahol tönkretette őket a víz, néhányat közülük pedig a gyerekeknek adott, akik papírtrombitákat készítettek belőlük.
Ustnice so se mu zaoblile v gumijasto trobento in iz nje se je ulil zveneč tok besed. ▸ Ajkai gumitrombitává kerekedtek és zengő szóáradat tört ki belőlük.

7. (o propagandi) ▸ harsona, szócső, szólamEn sam primer pomnimo, ko je v političnih debatah povzdignil glas, pa je bil še vedno tišji kot znamenite parlamentarne trobente. ▸ Egyetlen olyan példára emlékszünk, amikor egy politikai vitában felemelte a hangját, és még akkor is halkabb volt, mint a híres parlamenti megmondóemberek.
Ko politične trobente molčijo, naj govore dejanja. ▸ Amikor a politikai harsonák hallgatnak, akkor beszéljenek a tettek.
Sopomenke: trobilo

túj (-a -e)

A) adj. altrui:
posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

2. estraneo, forestiero:
uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

3. altro:
ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

4. straniero, estero; forestiero:
učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
tuj državljan cittadino straniero

5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
počutiti se tujega sentirsi estraneo

6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

7. estraneo, lontano:
vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
biti tuj essere impersonale, distaccato
živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
lingv. tuj element esotismo
šport. tuji igralec oriundo
hist. tuji vojak ausiliario

B) túji (-a -e) m, f, n
misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
iti na tuje andare all'estero

učljiv² (-a, -o) (kar je mogoče učiti) lehrbar

uprávljati (-am) imperf. dirigere, gestire, amministrare; comandare, governare:
upravljati državo amministrare lo stato
upravljati podjetje dirigere, gestire una ditta
avtomatsko, daljinsko, ročno upravljati comandare automaticamente, telecomandare, comandare manualmente
upravljati krmilo reggere il timone
upravljati ladjo, letalo pilotare una nave, un aereo
upravljati tovornjak guidare un autocarro
učiti se upravljati z orožjem imparare a maneggiare l'arma

véra (-e) f

1. religione, fede, confessione:
širiti, učiti, zavračati vero diffondere, insegnare, respingere la religione
nauki, resnice, skrivnosti vere insegnamenti, verità, misteri della fede
zatajiti vero prednikov rinnegare la religione degli avi
državna vera religione di stato
judovska, krščanska, muslimanska vera religione, confessione ebraica (giudea), cristiana, musulmana
rimskokatoliška vera religione cattolica, cattolico romana
kriva vera eresia
prejeti tolažila vere ricevere gli ultimi sacramenti, l'estrema unzione
vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità

2. religione, fede, culto:
svoboda vere libertà di religione
vera v posmrtno življenje fede nella vita ultraterrena

3. (s tradicijo prenašano mnenje o obstoju česa skrivnostnega) credenza:
vera, da črna mačka prinaša nesrečo la credenza per cui un gatto nero porti sfortuna

4. pren. fede, convinzione, convincimento, il credere:
vera v lepšo prihodnost il credere in un avvenire migliore

5. pren. fiducia:
izgubiti vero v zdravnike non aver più fiducia nei medici

6. pren. (skupek načel, naukov) credo

7. rel. (molitev) credo (apostolico)

8. (v medmetni rabi)
vere mi, na mojo vero, pri moji veri sulla fede, in verità
šalj. affè mia, affè di Dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj storiti v dobri veri fare qcs. nella convinzione che
učiti, oznanjati krivo vero sostenere il falso
to je mož vere è una persona degna di fiducia

via¹ f

1. cesta, pot; ulica:
via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
via battuta prometna cesta
via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
via Dante Dantejeva ulica
via Trieste Tržaška cesta
via traversa prečna ulica
a mezza via na pol poti
incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš

2. ekst. pot, steza:
via d'acqua navt. luknja, špranja
via armentaria živinska steza
via coperta voj. strelski jarek, rov
via libera prost prehod
dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)

3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
via satellite prek satelita
prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem

4. astr.
via lattea rimska cesta

5. anat. pot:
via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)

6. pren. pot:
la via della coca kokainska pot
la via della seta hist. pot svile
fanali di via navigacijske luči
fare, tenere una via iti po neki poti
fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
mettersi in via kreniti na pot

7. alpin. pot, vzpon:
alta via alpinistični vzpon
via ferrata zavarovana pot
ripetere una via ponoviti vzpon

8. ekst. pot, potovanje:
in via, per via po poti, spotoma
il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi

9. pren. kariera:
la via degli affari poslovna kariera
infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri

10. pren. stran:
parente per via di madre sorodnik po materini strani

11. pren. sredstvo, možnost:
via aerea ptt letalska pošta
via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
via di scampo, d'uscita izhod

12. pren. (življenjska, moralna) pot:
essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti

13. pren. pot, način (za dosego cilja):
in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
via di mezzo srednja pot
per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti

14. zaključek; dokaz

15.
per via di zaradi
per via che pog. ker:
devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan

16. pot, postopek:
adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
in via provvisoria začasno
vie di fatto fizični napad
passare a vie di fatto fizično napasti

violončelo samostalnik
1. (godalo) ▸ cselló, gordonkaPovezane iztočnice: akustični violončelo, baročni violončelo, električni violončelo

2. (igranje violončela) ▸ cselló, gordonkaPovezane iztočnice: solistični violončelo, violončelo solo

3. (glasbenik) ▸ cselló, gordonkaNastopili bodo še otroški pevski zbor, kvartet violončelov in recitator. ▸ Egy gyermekénekkar, egy csellókvartett és egy szavaló lép még fel.

vōci-feror -ārī -ātus sum (vōx in ferre)

1. strastno in kriče oglasiti (oglašati) se, glasno klicati, kričati, vpiti (in hrupeti), vreščati, na glas spregovoriti, svojo misel (svoje mnenje) o čem razode(va)ti, razkri(va)ti, razgrniti (razgrinjati): palam Ci., comoedus sermocinatur, tragoedus vociferatur Ap. lepo beseduje, lepo deklamira, vociferans: Quintili Vare, legiones redde! Suet.; z obj. (le n kakega pron. ali adj.) v acc.: si hoc nunc vociferari velim Ci., cum haec … omnes vociferarentur L., Canuleius pauca in senatu vociferatus L., talia vociferans V.; z de: his de rebus … neque satis libere me vociferari posse intellego Ci., vociferatusque de superbia patrum L.; z ACI: vociferantur … rem iudicari oportere Ci., Livius … vociferari vicisse Romanos L.; s finalnim stavkom: vociferari ut de re publica liceret dicere L.; z odvisnim vprašanjem: cum duces undique vociferarentur, quid starent L., vociferari Decius, quo fugerent L.; pass. brezos.: vociferatum (sc. est) fortiter L. klicalo se je, klicali so (to obl. lahko izpeljujemo tudi iz act. glag. vōciferō; gl. opombo spodaj).

2. metaf. (o neživih subj.) glasiti se, oglasiti (oglašati) se, (za)zveneti, zazvene(va)ti: carmina … divini pectoris eius vociferantur Lucr., aeraque quae claustris restantia vociferantur Lucr., res ipsaque per se vociferatur Lucr. govori, glasno kaže, ratio tua coepit vociferari naturam rerum Lucr. glasno učiti. — Act. soobl. vōci-ferō -āre -āvī -ātum: qui … vociferant saepe Varr. (o petelinih) glasno pojejo; morda od te soobl. tudi: vociferatum (sc. est) fortiter L. (gl. zgoraj pod 1. pass. brezos.).

Vokabeln, pl, Vokabeln lernen učiti se besede

vorsagen narekovati; in der Schule usw.: prišepetavati; sich vorsagen učiti se na pamet, polglasno si ponavljati

za⁴ koga, kaj:

1. za namen, namenjeno: für (za otroke für Kinder, za višjo plačo für höhere Löhne, za umetnika für den Künstler); zdravilo: für, gegen (za revmo für/gegen Rheuma); voliti: für, podpisati namesto: für; z namenom: zu (za potovanje zu einer Reise); -halber (za vajo übungshalber, za večjo varnost sicherheitshalber)
s sestavljenko: služba za … der -dienst (opozarjanje Warndienst)

2. bojevati se, prositi, biti zaskrbljen ipd.: um

3. cena: für (za 20000 mark für 20000 Mark), mera: um (za 5 cm um 5 cm), für (za tri tedne für drei Wochen), zu, von (sodček za 10 litrov ein [Faß] Fass zu/von zehn Litern), auf (za daljšo dobo auf eine längere Zeitspanne)

4. voščiti, podariti: zu (zum Geburtstag, zu Weihnachten)

5. v zameno: gegen

6.
učiti se za peka/čevljarja/… Bäcker/Schuster/… lernen
biti za direktorja ipd.: als (Direktor) fungieren
|
za boga! In Gottes Namen!
za boga svetega Mannomann!

διδακτός 3 (διδάσκω) poet. 1. kar se mora ali more (na)učiti, povedati. 2. naučen, podučen, učen.

μαθητέον adi. verb. od μανθάνω treba se je učiti.

παιδεύω (παῖς) 1. act. a) odgajam, vzgajam, poučujem, izobražujem, učim τινά, τινά τι, τινί, ἔν τινι, περί τι, κατά τι NT koga v čem, εἰς, ἐπί, πρός τι (v) za kaj, τινὰ κακόν vzgojim koga za hudobneža, τινὰ στρατηγεῖν odgojim za poveljnika; pass. παιδεύομαι τὰ προσήκοντα (po)uči me kdo o dolžnostih; b) svarim, pokorim, kaznujem NT; c) navadim koga česa τινί, πρός τι. 2. med. a) dam (po)učiti ali vzgajati; b) = act.

верхи visoki toni;
в. дома sleme;
кабриолет с верхом kočija s streho;
брать в. prevladovati;
он взял в. в этом споре zmagal je v tem sporu;
он весь на верху kar ima na srcu, ima na jeziku;
хватать верхи površno se učiti;
нахвататься верхов površno se naučiti

вершки m pl. vršiči
хватать вершки površno se učiti, plitvo obravnavati

выучиваться, выучиться
чему (na)učiti se;
он выучился французскому языку naučil se je francoščine

доучивать, доучить
кого učiti koga, naučiti, izučiti koga;
что izučiti se česa;

заниматься, заняться

1. ukvarjati se s čim, biti zaposlen s čim, posvetiti se čemu, lotiti se česa, gojiti kaj;
з. с учеником pomagati učencu;
з. с репетитором učiti se s pomočjo inštruktorja;

2. už(i)gati se;
заря занялась zora je napočila;
сажа занялась saje so se vnele