Franja

tlà (zemlja) tierra f ; (v sobi) suelo m , piso m

na (slovenskih) tleh en el suelo (esloveno)
cementna (iz desk, glinasta, mozaična) tla suelo de cemento (de tabla, arcilloso, (de) mosaico)
tla iz plošč embaldosado m
parketna tla suelo entarimado, suelo de parquet
domača, rodna tla suelo m natal
izgubiti tla pod nogami perder pie, fig hundirse
pasti na tla (o osebi) caer(se) al suelo, dar consigo en el suelo, desplomarse, (o predmetu) caer (ali venirse) al suelo, dar en tierra
spati na (golih) tleh dormir a suelo raso
na tla vreči derribar, dar en tierra con a/c
na tla se vreči arrojarse al suelo, (v ponižnosti) postrarse
tla mi gorijo pod nogami tengo que huir antes de que sea tarde
pobrati s tal recoger del suelo
zrušiti na tla (pri boksu) derribar
plaziti se po tleh arrastrarse por el suelo

tugurium -iī, n (nam. tegurium: tegere?) koča, bajta, koliba, uta, šupa, lopa, starejše pojáta kmetov in poljskih čuvajev s streho, narejeno iz slame, ruše ali trstja in segajočo do tal: parvum L., agreste Val. Max., rusticanum Hier., pauperis tugurī culmen V., in casis tuguriis habitare Varr., tugurio se occultare S. ali se abdere Aur., tugurium ut iam videatur esse illa villa Ci., tugurium canis Ph. pasjica, pasja hišica, pasja uta.

udelanost [é] ženski spol (-i …)
agronomija in vrtnarstvo udelanost tal die Bodengare

umirjanj|e srednji spol (-a …) die (langsame) Beruhigung, das Ruhigwerden
po potresu: umirjanje tal das Nachbeben
tehnika korito za umirjanje das Tosbecken
tehnika čas umirjanja die Einstellzeit

Unterbau, der, podnožje, podnožek; podzidje (tudi figurativ); Baukunst, Architektur spodnji ustroj, podlaga, nosilni sloj; von Gebäuden: podzidje, temelj, podstavek; bei Fahrzeugen: podvozje; Heerwesen, Militär bei Geschützen: nosilni stolp; geologischer Unterbau (geološka) sestava tal

up¹ [ʌp] samostalnik
vzpetost, strmina, višina
ekonomija porast (tečajev, cen)
pogovorno srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mesto

ups and downs of a country valovitost tal
the ups and downs of life sreča in nesreča v življenju
my ups and downs imel sem dobre in slabe čase (srečo in nesrečo) v življenju
the up and up stalni napredek
on the up-and-up pogovorno vedno boljši; v redu, brezhiben

uporab|a² ženski spol (-e …)

1. (uporabljanje) die Benutzung (kuhinje Küchenbenutzung); (uživanje, izkoriščanje) die Nutzung (tal Bodennutzung, večkratna Mehrfachnutzung)
pravica do uporabe das Benutzungsrecht, Nutzungsrecht
pristojbina za uporabo die Benutzungsgebühr
(cest Straßenbenutzungsgebühr)
za lastno uporabo eigengenutzt

2. (izraba) die Verwertung, Verarbeitung (ostankov Resteverwertung, ponovna Wiederverarbeitung, Wiederverwertung)

3.
brezplačna uporaba učbenikov die Lernmittelfreiheit

4.
uporaba nasprotno namenu/nenamenska uporaba die Zweckentfremdung

5.
dati dovoljenje za uporabo (etwas) freigeben

utrjevanj|e srednji spol (-a …) die Festigung, Verfestigung; Befestigung; tehnika die Abhärtung, Aushärtung, Härtung
utrjevanje bregov die Uferbefestigung, der Uferbau
utrjevanje tal die Verdichtung, Bodenverdichtung
vibrator za utrjevanje tal der Rüttelverdichter

utrujenost ženski spol (-i …) die Müdigkeit (pomladanska Frühjahrsmüdigkeit), der Ermüdungszustand; die Abgespanntheit, die Ermattung, die Mattigkeit; tehnika die Ermüdung (materiala Materialermüdung)
utrujenost tal agronomija in vrtnarstvo Bodenmüdigkeit, Bodenermüdung
znak utrujenosti die Ermüdungserscheinung

uzmàknuti ùzmaknēm
I.
1. odmakniti: uzmaknuti sto, ormar
2. umakniti se: neprijatelj je uzmakao
3. uzmaklo mu tlo pod nogama zmanjkalo mu je tal pod nogami
II. uzmaknuti se umikati se

ùzmicati -ičēm
I.
1. odmikati
2. umikati se
3. uzmiče mu tlo pod nogama zmanjkuje mu tal pod nogami
II. uzmicati se umikati se

v

1. kam: in (v hišo ins Haus, v gore in die Berge, v obraz ins Gesicht); nach (v Trst nach Triest); auf (iti v svojo sobo auf sein Zimmer gehen); smer: in, zu (v dolino zu Tal, ins Tal, v glavo in den Kopf, zu Kopf, iti v posteljo zu Bett gehen)

2. kje: in (v hiši im Haus, v gorah in den Bergen, v Trstu in Triest)

3. dan, ko: an (v nedeljo am Sonntag); ura, ko: zu, um (v opoldanskih urah zu Mittag, um die Mittagszeit); čas: zu (v začetku leta zu Anfang des Jahres, v tistem času zu jener Zeit)

4. časovni razpon: in (v dveh dneh in zwei Tagen, v tej zimi in diesem Winter, v enem letu in einem Jahr); rok: binnen (v treh dneh/urah binnen drei Tagen/Stunden)

5. cilj: zu (v čast zu Ehren, v kašo zu Brei, v pepel zu Asche, v prah zu Staub, v led zu Eis); in (v nemščino ins Deutsche)

6. kako: in (v primeru im Falle, v dežju im Regen, v jezi im Zorn); auf (v ruščini auf Russisch)
|
v letih (star) bejahrt, betagt
v sorodu verwandt
mleko v prahu das Milchpulver
sladkor v prahu der Pulverzucker
knjiga v osmerki der Oktavband
oddaja v živo die Live-Sendung, Livesendung

vallis -is, f (osnovna obl. *u̯alnis iz indoev. kor. *u̯al-, *u̯el- upogniti (upogibati), valiti; prim. skr. vāṇáḥ, vā́ṇī trst, trstovec, lat. lituus ukrivljena palica, got. walus palica, srednjevisokonem. tülle trst, cev, nem. Tal, gr. Ἦλις (iz Ƒᾶλις nižava, nižina), lit. lankà dolina, travnik, leñkti upogibati, let. leija dolina)

1. dolina: O., Cat., Tib., Q. idr., vallis atque collis Ci., vicus positus in valle altissimis montibus undique continetur C., opaca H., umbrosa V., supina L. navzdolje (pobočje) doline; pesn. pl. = sg.: vidimus obscuris sub vallibus urbem V.

2. pesn. metaf. = votlina, poglobitev, uglobitev, vdolbina: alarum Cat., femorum Aus.

vegetarijanski pridevnik
(o načinu prehranjevanja) ▸ vegetáriánusZa večerjo sem si privoščila vegetarijanske jedi. ▸ Vacsorára vegetáriánus ételeket ettem.
Približno četrtina vseh ljudi uživa pretežno vegetarijansko prehrano. ▸ Az emberek körülbelül egynegyede túlnyomórészt vegetáriánusan táplálkozik.
Povezane iztočnice: vegetarijanska dieta

vez (množina: -ces) ženski spol izmena, vrsta, vrstni red; krat

a la vez naenkrat, hkrati, istočasno
largo a la vez que aburrido dolg in pri tem dolgočasen (knjiga)
a su vez z njegove strani, zase, na njegov način
yo a mi vez jaz s svoje strani
alguna vez včasih, marsikaterikrat
alguna que otra vez včasih
cada vez vsakikrat
cada vez más vedno več
de una vez naenkrat, hkrati; enkraten
para decirlo todo de una vez kratko in malo
¡sábelo de una vez! zapomni si to enkrat za vselej!
en vez (de) namesto
en vez de callar namesto da bi molčal
esta vez to pot
de esta vez sedanji, takraten
ninguna vez nikoli, v nobenem primeru
otra vez še enkrat, znova, zopet nekoč; nedavno
la otra vez prejšnjikrat, takrat
¡no y otra no! ne in še enkrat ne!
por vez po vrsti
la primera vez, por vez primera prvikrat, prvič
rara vez redko
tal vez morda, verjetno, pač
tal cual vez redko, komaj
una vez que ker; kakor hitro
una y otra vez ponovno, večkrat
una vez para siempre enkrat za vselej
una que otra vez, una vez que otra tu pa tam, včasih
la única vez edinokrat
es mi vez jaz sem na vrsti
pedir la vez zahtevati vrstno številko
tomar (ali coger) la vez (de, a) zavzeti mesto
tomarle a uno la vez dobiti prednost pred kom

vigore m

1. moč, čvrstost:
il vigore della giovinezza mladostna moč
vigore del terreno rodovitnost tal
vigore del vino moč vina

2. ekst. pren. energija, moč, čilost, krepkost; živost, živahnost

3. pravo veljavnost:
entrare in vigore stopiti v veljavo
essere in vigore biti v veljavi

volapié moški spol

a volapié brez trdnih tal
de un volapié v hipu
matar a volapié (bikob) mirno stoječega bika nabosti v diru

volley¹ [vɔ́li] samostalnik
vojska salva; volej
figurativno toča, ploha, naliv (besed, kletvic); vihar (klicev odobravanja)
šport odboj žoge, preden pade na tla

a volley of stones toča kamenja
a volley of ten salva iz 10 topov
a volley of oaths toča kletvic
volley-ball šport vrnitev, odboj žoge, preden se dotakne tal
half volley vrnitev, odboj žoge, kakor hitro se dotakne tal

votar zaobljubiti; glasovati; preklinjati

votar levantando la mano glasovati z dviganjem rok
votar por aclamación voliti z vzklikom
derecho de votar volilna (glasovalna) pravica
¡voto a Cristo! ¡voto a Dios! pri bogu! bogme! madona!
¡voto a tal! ¡voto va! gromska strela! hudiča!

vprašánje pregunta f ; gram interrogación f ; (sporno vprašanje, problem) cuestión f , problema m

aktualno vprašanje cuestión actual, cuestión de actualidad
odprto vprašanje cuestión indecisa, cuestión para decidir
socialno vprašanje cuestión social
viseče vprašanje cuestión pendiente
na vprašanje a la pregunta
(to) je vprašanje časa es cuestión de tiempo
to je drugo vprašanje eso es otra cuestión
o tem ni vprašanja eso está fuera de duda
je še vprašanje, če ... (ozir. ali) ... falta saber si..., está por decidir si...
nastane vprašanje, če ... se plantea la cuestión de si...
obravnavati (rešiti) vprašanje tratar (resolver) una cuestión
obsuti z vprašanji asediar a preguntas
odgovoriti na vprašanje responder a una pregunta
staviti vprašanje hacer (ali poner) una pregunta; plantear una cuestión
vključiti vprašanje v dnevni red incluir una cuestión en la orden del día
smešno, neumno vprašanje! ¡vaya una pregunta!, ¡qué pregunta!
kakršno vprašanje, takšen odgovor cuál la preguuta, tal la respuesta