Franja

bourse [burs] féminin denarnica, mošnja; denar; štipendija; commerce borza; (lovska) mreža; pluriel, vulgairement modnik, mošnja

bourse d'études študijska štipendija
bourse du travail borza dela; zborovanje članov raznih sindikatov istega mesta ali pokrajine
cotation féminin en bourse notiranje na borzi
cours masculin de bourse borzni tečaj
la Bourse a monté, a baissé tečaji na borzi so se dvignili, so padli
sans bourse délier ne da bi kaj potrošili, brez vsakih stroškov, zastonj
la bourse ou la vie! denar ali življenje!
avoir la bourse plate, légère biti na tesnem z denarjem, biti suh
avoir la bourse ronde, bien garnie imeti mnogo denarja
faire appel à la bourse de quelqu'un koga za denar prositi
faire bourse à part, commune imeti ločeno, skupno blagajno
loger le diable dans la bourse (figuré) imeti kačo v žepu, biti brez denarja
ouvrir sa bourse à ses amis denarno pomagati prijateljem, posoditi jim denar
spéculer, jouer à la bourse špekulirati na borzi
tenir les cordons de la bourse voditi blagajno, razpolagati z denarjem

brki samostalnik
1. (pri moških) ▸ bajusz [szőrsáv a felső ajak felett]Bil je visok, suh človek, oblečen v črno, s črnimi brki. ▸ Magas, vékony férfi volt, feketébe öltözve, fekete bajusszal.
Njegova usta so pod mogočnimi brki vedno razlezena v širok nasmeh. ▸ Szája mindig széles mosolyra nyílik hatalmas bajusza alatt.
Bil je plavolas, s kodrastimi lasmi in z močnimi brki. ▸ Szőke, göndör hajat és dús bajuszt viselt.
Sopomenke: brčice

2. (daljše dlake blizu ust živali) ▸ bajusz [a leggyakrabban a pofa két oldalán, pl. macskáknál, kutyáknál, rozmárnál]
Mačke uporabljajo svoje brke, da ugotovijo, kako širok je prostor, kjer se nahajajo, in ali bodo prišle skozi. ▸ A macskák a bajuszukkal határozzák meg, hogy milyen széles az a hely, ahol vannak, és hogy átférnek-e rajta.
Dolgi brki okoli gobčka nam povedo, da miši v trdi temi dobro zaznavajo okolico s tipom. ▸ A hosszú bajuszszálak a pofa körül arról árulkodnak, hogy a koromsötétben élő egerek tapintással is jól érzékelik a környezetüket.
Sopomenke: brčice

3. (packe od hrane) ▸ bajusz [ételfolt]
Mami je izpila dolg požirek in z belimi brki pene okrog ust megleno ugovarjala: "Si čisto ob pamet? ▸ Anya nagyot kortyolt, és a szája körül fehér habos bajusszal homályosan tiltakozott: „Elment az eszed?”

4. (moškim brkom podoben pas dlak) ▸ bajusz [némely állatoknál, például macskánál, kutyánál, rozmárnál; lehet nőknél is]
Mroža z njegovimi okli in brki v hipu prepoznamo. ▸ A rozmárt azonnal felismerjük az agyaráról és a bajuszáról .
Kmalu bodo mladiču zrasli tudi značilni beli brki, ki spominjajo na brke kakšnega cesarja. ▸ Lassan kinő a kölyökállat jellegzetes fehér bajusza, ami császári bajuszra emlékeztet.
Po uživanju teh pripravkov ženskam pričnejo rasti brki in včasih celo brada. ▸ Ezeknek a termékeknek a fogyasztása után a nőknek bajusza, sőt néha szakálla nő.
Sopomenke: brčice

calamar moški spol živalstvo sipa

parecer un calamar biti zelo suh

carne f

1. meso:
avere molta, poca carne addosso biti debel, suh
essere in carne, bene in carne biti lepo rejen
siamo tutti di carne (ed ossa) pren. vsi smo ljudje
in carne ed ossa pren. osebno, sam, pravcat; živ, iz mesa in krvi
la propria carne rod; krvni sorodnik

2. ekst. človek
carne da cannone pren. topovska hrana
trafficante di carne umana trgovec s sužnji

3. meso (hrana):
carne bovina govedina
carne di maiale svinjina
carne in scatola mesna konzerva
carne affumicata prekajeno meso
mettere troppa carne al fuoco pren. lotiti se preveč stvari hkrati
non essere né carne né pesce pren. ne biti ne tič ne miš

cecina ženski spol prekajeno ali posušeno meso

echar en cecina nasoliti in prekaditi
estar como una cecina biti suh ko trska

chiōdo m

1. žebelj:
essere un chiodo, essere magro come un chiodo pren. biti suh kot trska
attaccare i guantoni al chiodo pren. šport umakniti se iz aktivnega športa
roba da chiodi pren. neprimerne besede, neprimerna dejanja, nemogoče ideje, zamisli
dire roba da chiodi pren. opravljati, žaljivo govoriti

2. alpin. klin

3.
chiodo di garofano nageljnova žbica

4. med. zbodljaj, ostra bolečina

5. pren. fiksna ideja, obsedenost:
togliersi un chiodo dalla testa znebiti se fiksne ideje

6. pren. pog. dolg, kreda:
comprare a chiodo kupovati na kredo, na upanje
piantare un chiodo zadolžiti se
levare un chiodo izplačati dolg
PREGOVORI: chiodo scaccia chiodo preg. klin se s klinom zbija

churchyard [čə́:čja:d] samostalnik
pokopališče

churchyard cough suh kašelj jetičnikov
pogovorno fat churchyard mnogo smrtnih primerov

clou [klu] masculin žebelj; cvek, žičnik; klinec; familier tvor, tur; ostra bolečina; figuré glavna privlačnost, višek (npr. programa); populaire zastavljalnica, zapor, ječa

les clous (z žeblji označeni) cestni prehod; familier star avtomobil
clou du spectacle višek, najbolj uspeli del predstave
clou de cordonnier, à chaussure čevljarski žebelj, cvek
clou de fantaisie krasilni žebelj
clou (de girofle) nageljnova žbica
clou de tapisserie tapetniški žičniki
vieux clou star bicikel ali avto
des clous! (populaire) še kaj! še tega bi se manjkalo! figo!
compter les clous de la porte morati dolgo čakati (pred vratmi)
enfoncer, fixer un clou zabiti žebelj
planter son clou udobno, po domače se nastaniti
il est maigre comme un clou, gras comme un cent de clous suh, mršav je ko trska
il lui manque un clou (figuré) manjka mu eno kolesce v glavi
il n'y manque pas un clou popolnoma gotovo je, ne manjka zadnjega žeblja
mettre quelque chose au clou (populaire) dati kaj v zastavljalnico
river son clou à quelqu'un (figuré) komu usta zamašiti
cela ne tient ni à clou ni à fer, ni à clou ni à cheville to ni solidno (narejeno)
cela ne vaut pas un clou to ni počenega groša vredno
traversez dans les clous! prenez les clous! uporabljajte cestne prehode!
un clou chasse l'autre (proverbe) klin se s klinom izbija

costal moški spol velika vreča; polna vreča; stopa, tolkač

esa es harina de otro costal to je nekaj čisto drugega
estar hecho un costal de huesos biti suh ko trska
no parecer costal de paja čvrst in mlad biti
vaciar el costal vse izblebetati
el costal de los pecados posoda (vreča) grehov (človeško telo)

cōstola f

1. anat. rebro:
gli si vedono le costole vidijo se mu rebra, kosti; zelo je suh
stare alle costole di qcn. biti komu za petami
avere qcn. alle costole pren. motati se komu pod nogami
rompere le costole a qcn. pren. koga premikastiti, prebutati

2. hrbet; hrbtna stran:
la costola di un libro hrbtna stran knjige

3. geogr. obronek

4. rebro (lista; oboka)

côte [kot] féminin

1. rebro

2. pobočje, reber, breg, klanec

3. obala, obrežje

côte à côte drug poleg drugega, vštric
à mi-côte sredi pobočja
batterie féminin de côte obalna (topniška) baterija
fracture féminin des côtes zlom reber
velours masculin à côtes rebrasti žamet
côte de bœuf remstek, na hitro opečen goveji ledveni zrezek
côte escarpée strma obala
côte de porc, de veau svinjski, telečji kotlet
s'arrêter en haut de la, dans la côte ustaviti se na vrhu klanca, na klancu, na strmini
avoir les côtes en long (figuré) lenariti, biti lenuh
il a eu deux côtes cassées dve rebri si je zlomil
être à la côte (figuré) biti suh, brez denarja, v stiski
caresser, mesurer, rompre, tricoter les côtes à quelqu'un (familier) koga (pre)mlatiti, (pre)tepsti
serrer les côtes à quelqu'un trdo pritiskati na koga
se tenir les côtes zvijati se od smeha
on lui voit les côtes, on lui compterait les côtes zelo mršav je

cough¹ [kɔf] samostalnik
kašelj, kašljanje

pogovorno churchyard cough suh, jetičen kašelj
whooping cough oslovski kašelj
to catch a cough dobiti kašelj
to give a slight cough rahlo zakašljati

cuerera ženski spol

estar en cuerera (Či) biti suh ko trska; fig biti zelo reven

Curtius 3 Kurcij(ev), ime sabinskega in rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. Mettius Curtius Metij Kurcij, Sabinec, ki se je po ugrabitvi Sabink bojeval z Rimljani in se naposled naselil v Rimu: L.

2. M. Curtius Mark Kurcij, srčen rimski mladenič, ki se je baje l. 362 prostovoljno s konjem kot žrtev pognal v prepad, ki je nastal na forumu: L.

3. C. Curtius Postumus Gaj Kurcij Postum, ki ga je Ciceron priporočil Cezarju za vojaško tribunstvo, po začetku državljanske vojne goreč Cezarjev privrženec: Ci. ep.

4. Curtius Montānus, gl. Montānus.

5. Curtius Nicia Kurcij Nicija z otoka Kosa, osvobojenec nekega Kurcija, Pompejev sodobnik in prijatelj ter prek njega seznanjen z drugimi rimskimi imenitniki, učen razlagalec pesnika Lucilija: Ci. ep., Suet.

6. Curtius Rufus Kurcij Ruf, kvestor, potem prokonzul v Afriki v Klavdijevem času: T.

7. Q. Curtius Rufus Kvint Kurcij Ruf, najbrž sin prejšnjega, zgodovinopisec (v Klavdijevem času), napisal je 10 knjig zgodovine Aleksandra Velikega (De rebus gestis Alexandri Magni), prvi dve nista ohranjeni. — Kot adj.
a) lacus Curtius Kurcijevo jezero, imenovano po nekem Kurciju (morda po Marku Kurciju, gl. zgoraj pod 2.); v starih časih je pokrivalo del rimskega foruma, v času Augusta je bilo le še suh „puteal“: Varr., L., O., Aur.; imenovalo se je tudi lacus Curtii: Suet., P. F.
b) Curtius fōns Kurcijev studenec, ki ga je v Rim speljal Kaligula, del Klavdijevega vodovoda (aquae Claudiae): Plin., Suet., Front.

črpalka samostalnik
1. (naprava) ▸ szivattyú, pumpaZa črpanje vode so uporabljali močne črpalke, z njimi so bunker v dobrih treh urah spremenili v suh dok. ▸ Nagy teljesítményű szivattyúkkal szivattyúzták ki a vizet, és a bunkert alig három óra alatt szárazdokká alakították.
Severni krak namakalnega sistema, ki bo zajemal okoli 1550 hektarov površin, bo deloval izključno s črpalkami. ▸ Az öntözőrendszer északi szakasza, amely mintegy 1550 hektárt fog lefedni, kizárólag szivattyúkkal működik majd.
Povezane iztočnice: inzulinska črpalka, insulinska črpalka, potopna črpalka, infuzijska črpalka, batna črpalka, vakuumska črpalka, vakumska črpalka, pretočna črpalka

2. (zgradba za točenje bencina) ▸ kút, töltőállomás, üzemanyagtöltő állomásNa črpalki bodo po novem prodajali tudi plin za gospodinjstvo. ▸ A töltőállomásokon újabban háztartási gázt is árusítanak.
Petrol je zaradi manjše prodaje lani že zaprl eno črpalko ob meji z Italijo, o zaprtju petih črpalk pa se še odločajo. ▸ A Petrol tavaly az alacsonyabb értékesítés miatt már bezárt egy kutat az olasz határ mentén, további öt benzinkút bezárásáról pedig később döntenek.
Povezane iztočnice: bencinska črpalka

denár money; žargon brass, lolly, dough; (kovan) coin, coinage, hard money, hard cash, specie; (papirnati) soft money, paper money, bank notes pl, currency, token money; (drobiž) change; (gotovina) ready money; (v prometu) currency; (ženi za drobnarije) pin-money; (sredstva) pecuniary resources, capital

ponarejen denár counterfeit money
razpoložljiv denár disposable funds pl
presežni denár surplus money
tuj, inozemski denár foreign money
lahko zaslužen denár ZDA žargon fast buck
pri denárju in cash
brez denárja penniless
denárja kot smeti loads of money
lovec na denár (na doto) fortune hunter
v škripcih za denár short or money, out of cash, in money difficulties, hard up for money
kovnica denárja mint
obtok denárja circulation of money
pomanjkanje denárja lack (ali shortage) of money, financial stringency
predal za denár money-box, till
tečaj denárja rate of exchange, value
posojevalec denárja moneylender
kopičenje denárja accumulation of money, slabšalno money-grubbing
denár v obtoku money in circulation
za denár je trda money is tight
biti pri denárju to be in the money, to be flush, pogovorno to be quids in
ne biti pri denárju to be short of money (ali of cash, pogovorno of the ready), to be broke, to be out of cash, to have no money
biti čisto brez denárja (suh kot poper) to be dead broke
dobiti denár povrnjen to get (ali to have) one's money refunded
za noben denár ne morem tega dobiti I can't get it for love or money
dolgovati denár to owe money
dvigniti denár to draw money, to withdraw money (iz from)
denár ne igra vloge money (is) no object
imeti mnogo denárja to have plenty of money
ima denárja kot pečká he is rolling in money
nimam nič denárja pri sebi I have no money on me
ima denárja kot smeti he has tons of money
izdati (potrošiti) denár to spend money
izgubiti denár to lose one's money
investirati denár to invest money
hraniti (varčevati) denár to save money
to gre v denár that's making (real) money
kovati denár to coin, to mint money
najeti denár pri banki to raise money at the bank
z denárjem se da vse napraviti money talks
denár proč metati to let money go down the drain
bil je ogoljufan za svoj denár he was cheated (ali swindled) out of his money
narediti si denar (figurativno) to feather one's nest
podpirati z denárjem to subsidize (koga someone)
lahko se pod nosom obrišeš za svoj denár you may whistle for your money
kopičiti si denár to hoard money
pobirati denár to raise (ali to collect) money
posoditi denár to lend out money
naložíti denár to invest money
potrošiti denár to spend money
razsipavati z denárjem to spend money right and left
prihraniti mnogo denárja to have a nest egg put by
priti na dan z denárjem to come out with one's money
spremeniti v denár (vnovčiti) to turn (ali to convert) into cash
spraviti kaj v denár (vnovčiti) to make money of something, to realize, to convert into money
lahko in hitro služiti denár (figurativno) to coin money
prispevati denár to contribute money
on me stane mnogo denárja he is a heavy burden on my purse
ta posel me je spravil ob denár this business (ali transaction) has left me out of pocket
ta posel mi je prinesel denárja this deal has paid off
zasluži mnogo (kup) denárja he is earning a lot of money
(po)vrniti denár to refund (ali to reimburse) money
vložiti denár v to put (ali to deposit) money in
vnaprej dati, plačati denár to advance money
valjati se v denárju to be rolling in money, to be as rich as Croesus
zbirati, zbrati denár to collect money
to znese mnogo denárja that amounts to a lot of money
denár je sveta vladar money rules the world
denár ali življenje! your money or your life!, stand and deliver!
priti do denárja, podedovati denár to come into money

desséchant, e [dɛsešɑ̃, t] adjectif sušeč; ki povzroči neobčutljivost, otopelost

vent masculin desséchant suh veter

dolgín a very tall person, a six-footer

suh, mršav dolgín (žargon) lanky person, pogovorno beanpole, lamppost

drob|en [ó] (-na, -no)

1. denar, kovanec; dogodek, novela, krompir, sadje: klein
drobni Klein-
(predmet der Kleinartikel, tisk das Kleingedruckte, figura die Kleinfigur, deli Kleinteile množina, pecivo das Kleingebäck, živo bitje das Kleinlebewesen)

2. (tanek; fin) fein
drobni Fein-
(krep der Feinkrepp; navoj das Feingewinde, mletje die Feinausmahlung; z drobnimi porami feinporig)

3. knjiga: schmal

4. rast, postava: zierlich, klein; schmächtig; (suh) schmal, dünn; (gracilen) zartgliedrig, schmalgliedrig; feingliedrig

5.
gozdarstvo droben les das Schwachholz
tehnika, metalurgija drobna ruda der Schlich

6.
na drobno razsekati: [kleinhacken] klein hacken
prodaja na drobno der Kleinverkauf
trgovec na drobno der Einzelhändler, Detailist, Kleinhändler, Einzelhandelskaufmann
trgovina na drobno der Detailhandel, Einzelhandel, Kleinhandel
raztrgati na drobne kosce in Stücke reißen
| ➞ → drobno

efflanqué, e [eflɑ̃ke] adjectif mršav; izmozgan; masculin, féminin mršava oseba, suhec

un grand efflanqué (figuré) suha prekla, suh dolgin