Franja

část honor m ; honra f

komu v čast en honor de; en homenaje de
njemu v čast en su honor
brez časti sin honor, deshonrado
čast komur čast a cada cual lo suyo
razžaljenje časti ofensa f (ali agravio m) del honor
stvar časti punto m (ali cuestión f) de honor
s kom mi je čast? ¿con quién tengo el honor (de hablar)?
čast mi je se predstaviti tengo el honor de presentarme
(ne) delati čast(i) komu (no) ser un honor para alg
izkazati čast komu rendir honor a alg
izkazati komu vojaške časti rendir honores militares a alg
izkazati komu zadnjo čast rendir el último tributo a alg
imeti v časti respetar; venerar (koga a alg)
sprejeti (odkloniti, rešiti) čast aceptar (declinar, salvar) el honor
smatrati za čast considerar (como) un honor

daylight [déilait] samostalnik
dnevna svetloba, razsvit, svitanje

to burn daylight zapravljati čas
sleng to let (ali admit) daylight into s.o. ustreliti ali zabosti koga
ameriško daylight saving time poletni čas
to see daylight doumeti, razumeti; rešiti vprašanje
as clear as daylight jasno ko beli dan
in broad daylight pri belem dnevu

débarrasser [debarase] verbe transitif pospraviti, prostor napraviti, sprazniti

débarrasser le chemin napraviti prosto pot
débarrasser quelqu'un de quelque chose osvoboditi, rešiti koga česa; odvzeti komu kaj
débarrasser quelqu'un d'un souci rešiti koga skrbi
des voleurs m'ont débarrassé de mon argent (humour) tatovi so me olajšali za denarnico
vous pouvez débarrasser lahko pospravite mizo (posodo, itd.)
se débarrasser de quelque chose znebiti se; odložiti (de quelque chose kaj), sleči se
débarrassez-vous! odložite (plašč)!
se débarrasser d'une mauvaise habitude znebiti se grde navade

déblayer [deblɛje] verbe transitif odmetati, odkopati, odstraniti (zemljo, prst); očistiti, sprazniti

déblayer le terrain (figuré) pripraviti teren, rešiti začetne težave; napraviti pot
déblayer une route obstruée očistiti zadelano, zasuto cesto
déblayer sa correspondance, un travail prebirati, sortirati pisma, pripraviti delo

débroussailler [-saje] verbe transitif očistiti (zemljišče) od grmičja, trnja; (figuré)

débroussailler une question difficile rešiti težko vprašanje

decidere^*

A) v. tr. (pres. decido)

1. odločiti, odločati

2. skleniti, sklepati; razrešiti, reševati:
decidere una controversia rešiti spor

3. določiti, določati:
bisogna decidere l'ora della partenza treba je določiti uro odhoda

B) ➞ decidersi v. rifl. (pres. mi decido) odločiti, odločati se:
non decidersi mai biti vedno neodločen

dēfloccō -āre (—) -ātus (dē in floccus) kosmičev rešiti = (o)goliti, oplešiti: Pl. ap. Non.; pt. pf. dēfloccātus 3 ogoljen, plešast: senes Pl.

délivrer [-livre] verbe transitif osvoboditi (de iz, od), izpustiti; odrešiti; izročiti, izstaviti, izdati (vozovnico); podeliti patent; médecine pomagati pri porodu (une femme ženski)

se délivrer osvoboditi se, oprostiti se; médecine (po)roditi, prestati porod
délivrer des prisonniers osvoboditi ujetnike
délivrer quelqu'un de la misère, d'un gros souci rešiti koga bede, velike skrbi
délivrer un certificat, un reçu izdati spričevalo, potrdilo o prejemu

de plano tujka latinsko avv. pravo prijateljsko, sporazumno:
risolvere una controversia de plano sporazumno rešiti spor

desarrollar razviti; razstaviti; izdelati

desarrollar un problema rešiti nalogo
la máquina desarrolla 100 caballos stroj ima 100 HP
desarrollarse razvi(ja)ti se; odigrati se; vzkliti

dēsīderātiō -ōnis, f (dēsīderāre)

1. poželenje, želja, pogrešanje: Ci., Vitr.

2. vprašanje (ki ga je treba rešiti): relinquetur desideratio, quid … Vitr.

dētrahō -ere -trāxī -trăctum (tudi -trāctum)

I.

1. dol potegniti (potegovati, potezati), dol (z)vleči: aliquem de curru Ci. ali e curru Val. Max., conlegam de caelo detraxisti Ci. (pren. =) si mu odvzel vzvišeno slavo, d. aliquem equo L., virgam non altā ilice O. odtrgati, coronam capite Val. Max., ex suspendio detrahi Cels., d. aliquem lecto Cu., armatos … secum ad terram Cu., tauros cornibus ad terram, aliquem pedibus e tribunali Suet.; occ. (stavbe) podreti, razdreti, razrušiti: pontes et scalas, muros coloniae, munimenta servitii, castella T., statuas Iust., Lamp.

2. pren. = poniž(ev)ati: sciat regum maiestatem difficilius ab summo fastigio ad medium detrahi quam … L., filiae olim ex fastigio paterno rerum mutatione detractae Cu.

II.

1. odvze(ma)ti, sne(ma)ti, sleči (slačiti), na silo vzeti, iztrgati: signo (epistulae) detracto N., d. vestimenta Ca. fr., vestem Ci., loricam vestemque Cu., soccos Ter. ali socculum Suet., insignibus detractis Ci. ko je odložil uradno oblačilo, ad eius spolia detrahenda advolaverunt Ci. Od kod? S česa? s praep. in abl.: crumenam sibi de collo Pl., de digito anulum Ter., Ci., de (ali e) his (mulis) stramenta detrahi … iubet C., d. ex aure alicuius bacam (biser) H. ali unionem Suet., e veste matris fibulas Hyg., e manu alicuius anulum Val. Max., Eutr., nomen ex scutis Auct. b. Alx. oddolbsti, lapidem … ex opere Plin. iun. vzeti; s samim abl.: corpus Christi patibulo Lact. Komu? Čemu? alicui ungulum Pac. fr., alicui anulum Ter., Suet., torquem hosti, alicui amiculum, vasis emblemata Ci., fasces indigno H., strata, clitellas mulis L., frenos equis L., Aur., copula detrahitur canibus O., d. crinalem capiti vittam O., coronam capiti (suo) L., Plin., diadema capiti, vestem corpori Cu., lectis argenteam laminam Suet., ei Armeniam (upravo Armenije) T.

2. occ.
a) (od)vzeti = (od)striči: lanam Col., pecori lanas Ps.-Q., capillos Cael.; = odreti (odirati): pellem H., Ph., pelles vitulinorum marinorum corpori Plin., coria occisis Mel.; pesn.: quid me (= mojo kožo) mihi detrahis? O.; = oluščiti: cucumeris detractis corticibus Cels. oluščena.
b) hort. sadiko od debla odčesniti, (od)trgati: flagellum matri, malleolos quam maturissimos viti Col.
c) medic. iz telesa odvajati, gnati, odtočiti, (kri) puščati: sanguinem venis Lucr., si satis materiae (krvi) detractum est Cels., (absinthium) bilem detrahit Plin., cathetre liquorem d. Cael.; (o zarodku): praeseminatio crescens ex omnibus cibi partibus detrahit alimentum in se Vitr. si pridobiva.

3. pren.
a) (od)vzeti, odtegniti: omnes equos equitibus C., quod ab alterutra detraxit parte reponit eius in adversa Lucr., d. feros habitus homini O., vindicet (naj vrne) antiquam faciem vultusque ferinos detrahat O., d. ab ore figuram Pr.; glede na številčno razmerje: multae (od globe) novem partes (9/10) detraxit N. je popustil, d. de tota pecunia binas quinquagesimas (2/50 = 4%) Ci., nihil detrahit de vivo (od glavnice) Ci., d. de summa hilum Lucr., neque detractum de pondere quicquam Lucr., od tod abs.: pondere detracto N. odtegnivši od teže; d. auxilia illi, ex tertia acie singulas cohortes, detractis cohortibus duabus et compluribus singillatim C.; (o abstr.): d. inanes sollicitudines Ci., illam opinionem maerenti Ci., alicui calamitatem Ci. koga nesreče oteti, alicui unius mensis laborem Ci., komu odvzeti enomesečni trud, detractā opinione probitatis Ci. če je odvzeta vera v njegovo poštenje = če ni vere … , detractis vitiis orator Ci. brezhiben, detractis de homine sensibus Ci., hunc animis errorem (negotovost) detrahe nostris O., d. molestiam Vitr., senatui infamiam tanti flagitii T. senat rešiti sramote.
b) koga od česa odvrniti (odvračati): aliquem a deformi proposito Amm.
c) komu, čemu v škodo biti, škodovati, koga kvariti: multum ei detraxit … , quod alienae erat civitatis N.; occ. α) komu kaj vzeti, jemati, kratiti, odreči (odrekati): alicui dignitatem Ci., S., honorem debitum non homini, sed ordini Ci., alicui res bellicas Ci., vera laus ei detracta est oratione mea Ci., nihil tibi detraxit senatus, nisi id, quod … Ci., saepe etiam facete concedas adversario id ipsum, quod ille tibi detrahit Ci. odreka, d. de suo iure aliquid et commodo, de alicuius fama et gloria, de honestate et auctoritate alicuius Ci., aliquid de amplitudine Marcellorum Ci. v nič devati, de rebus gestis N., magna duo auxilia Romanis, nihil vulgatae opinioni L., tres Pompeio triumphos Pr., caput (načelnika) Vell., pompae simulacrum Suet. prepovedati, da se v sprevodu nosi podobo, multis rebus et locis veterem appellationem d. Suet., cum rerum ortum tribuas naturae, detrahas deo Lact. β) komu kaj (z)manjšati (poseb. dobro ime, ugled, slavo), (o)grditi, obrekovati: ut ipse de me detraham Ci., ne nihil detrahatur Ci., de Pompeio d. Ci.; abs.: de absentibus detrahendi causā maledice et contumeliose dicere Ci.; od tod adj. pt. pr. dētrahēns -entis obrekljiv: mulieres non detrahentes Vulg.

III.

1. proč vleči, odvleči, odnesti (odnašati), odpraviti (odpravljati): aliquem manu suā L. epit. Od kod? z abl.: aliquem spectaculis, aliquem spectaculis in scenam Suet. Kam? navem ad terram Auct. b. Alx. potegniti. Čemu? magnam vim materiae faciendo aggeri Cu.; occ. izmakniti (izmikati), ugrabiti, (u)krasti: fetus nido implumes V., deam deae Ci. podobo boginje iz njenega svetišča ukrasti, spolia hostium templis L., ex … templo spolia Gallorum L., arma templo affixa Q., arma templis Fl., pugionem templo Salutis T., gladium delubro Mart., Suet., templis … dona Suet.

2. pren. osebe iz kakega kraja ali kake posesti spraviti (spravljati), odstraniti (odstranjati), izgnati (izganjati): inimicum ex Gallia Ci., Hannibalem ex Italia ali ex Italiae possessione L.; occ. koga k čemu privleči, prisiliti, primorati: qui mihi homines ex provinciis detrahendi sint Ci., d. aliquem ad hanc accusationem Ci., cum Clodius in iudicium (da bi prišel pred sodišče) detrahi non posset Ci., d. aliquem ad aequum certamen L.

Opomba: Sinkop. inf. pf. dētrāxe = detraxissē: Pl.

digitalni efekt stalna zveza
(o sliki) ▸ digitális effekt
Zavedati se je treba le tega, da noben digitalni efekt ne more rešiti slabe fotografije. ▸ Annak azért tudatában kell lenni, hogy semmilyen digitális effekt nem képes megmenteni egy gyönge fényképet.
Sopomenke: digitalni učinek

dólg debt; sum due; (zadolženost) indebtedness; (obveze) liabilities pl

brez dólga debtless, free from debt, (posestvo) unencumbered
časten dólg debt of honour
hipotekarni dólg mortgage
neizterljiv dólg, dólg, katerega plačilo je malo verjetno (žargon) bad debt
izterljiv dólg recoverable debt
viseč dólg floating debt
državni, narodni dólg national debt
biti brez dólgov, ne imeti dólgov to be out of debt
biti, izvleči se iz dólgov (figurativno) to be out of the red
delati dólgove to contract (ali to incur) debts; to get into debt
čez glavo, do vratu tičati v dólgovih to be up to one's ears (ali eyes, neck) in debt
dobiti dólg povrnjen to recover a debt
plačati dólg to honour a debt, to discharge a debt
poravnati svoje dólgove to settle one's debts
odplačati dólg to pay off a debt, to sink a debt
do zadnje pare plačati svoj dólg to pay one's debt to the last farthing
tičati (globoko) v dólgovih to be (deep) in debt
vpisati komu v dólg trgovina to debit someone, to enter a sum on the debit side
zabresti, zaiti v dólgove to run into debt, to fall into debt
kup dólgov a mountain of debts
rešiti se enega dólga, a pri tem napraviti drugega (figurativno) to rob Peter to pay Paul

dōsso m

1. hrbet; ekst. telo:
il dosso della mano hrbtišče roke
mettersi a dosso, in dosso un abito obleči obleko
levarsi i vestiti di dosso sleči se
levarsi un peso di dosso pren. rešiti se, znebiti se skrbi

2. vrh

3. izboklina (na cesti)

élucider [-de] verbe transitif ob-, po-, razjasniti; razložiti

élucider un problème razjasniti, rešiti problem

éluder [elüde] verbe transitif spretno se izogniti, obiti; vieilli (pre)varati

éluder une difficulté, la loi izogniti se težkoči (ne je rešiti), obiti zakon

enáčba equation

enáčba z 2 neznankama equation with two unknowns
kvadratna enáčba quadratic equation
rešiti enáčbo to solve (ali to resolve) an equation
linearna enáčba linear equation
kubična enáčba cubic equation
enáčba z več neznankami simultaneous equation, equation with several unknowns

enáčba équation ženski spol

enačba prve, druge, tretje stopnje équation du premier, du second, du troisième degré
rešiti enačbo résoudre une équation

enáčba ecuación f

enačba 1., 2. stopnje ecuación de primer, de segundo grado
enačba s 3 neznankami ecuación a tres incógnitas
rešitev enačbe resolución f de la ecuación
rešiti enačbo resolver una ecuación