Franja

Tullius¹ 3 (Tullus) Túlij(ev)

1. Servius Tullius Servij Tulij, šesti rimski kralj: L.

2. ime rimskega rodu, od katerega so najbolj znani možje s priimkom Cicerō (gl. to besedo); govornik Cicero se občasno kratko imenuje tudi Tullius: Q., Aus., Hier. Kot adj. lex Tullia Ci. Tulijev zakonski predlog de ambitu (= govornika Marka Tulija Cicerona). — Od tod adj. Tulliānus 3 Túlijev (poseb. = govornika Marka Tulija Cicerona), túlijski, tulijánski: caput Ci., puritas Hier., epistolae Fr., Scipio Macr. pri Ciceronu nastopajoči (govoreči); subst. Tulliānum -ī, n Tuliján, podzemeljski del (inferior carcer L.) rimske državne ječe, imenovan po graditelju Gaju Serviju Tuliju; v Tulijanu so usmrčevali obsojence: Varr., S., L., Fest.; adv. Tulliānē túlijski, tulijánsko, po Tulijevo: Aug., Prisc.

ugotovit|ev ženski spol (-ve …) die Feststellung (istovetnosti Identitätsfeststellung, dobička Gewinnfeststellung)
postopek za ugotovitev ničnosti pravo das Nichtigkeitsverfahren
predlog za ugotovitev krivde pravo der Schuldantrag
tožba za ugotovitev očetovstva die Vaterschaftsklage
ugotovitev nosečnosti medicina der Schwangerschaftsnachweis

unanimità f enodušnost, enoglasnost; soglasnost:
approvare, respingere una proposta all'unanimità enoglasno sprejeti, zavrniti predlog

undebated [ʌndibéitid] pridevnik
nedebatiran

to accept a motion undebated sprejeti predlog brez debate

unseconded [ʌnsékəndid] pridevnik
(ki je) brez pomoči, brez podpore, nepodprt

the motion was unseconded predlog ni dobil podpore

upoštévati (-am) imperf.

1. tener conto, considerare, prendere in considerazione:
upoštevati nasvet, predlog prendere in considerazione il consiglio, la proposta

2. (delati, da je kaj obravnavano) tener conto, includere:
pri izboru je upošteval le najpomembnejše avtorje nella scelta ha tenuto conto soltanto degli autori più in vista

3. tenere in considerazione, in conto, rispettare:
delo gospodinje se premalo upošteva il lavoro della casalinga è tenuto in poco conto, è poco rispettato

ustavítven (-a -o) adj. jur. di sospensione:
ustavitveni predlog proposta di sospensione

uvedb|a [é] ženski spol (-e …) die Einführung, postopka: die Eröffnung (stečajnega postopka Konkurseröffnung)
uvedba v posest die Besitzeinweisung
sklep o uvedbi postopka der [Eröffnungsbeschluß] Eröffnungsbeschluss
predlog za uvedbo kazenskega postopka der Strafantrag

večína majority; the greater (ali major) part; the bulk; most; plurality

absolutna (ogromna, vladna, velika, pičla, silna, relativna, potrebna, enostavna, dvetretjinska) večína absolute (crushing, government, great, narrow, overwhelming, relative, necessary, simple, two-thirds) majority
ogromna večína a swingeing victory
večína naroda the mass of the nation
večína (od) nas the bulk of us, most of us
večína glasov majority of votes
večína ljudi the majority of people, most people
z dvema glasovoma večíne by a majority of two
z večíno glasov by a majority of votes, ZDA by a plurality (of votes)
biti v veliki večíni to be in a substantial majority
večína je za predlog the ayes have it
ženske so bile v večíni the women were in the majority
dobiti absolutno večíno to obtain an absolute majority
bila je dosežena večína 200 glasov proti zakonskemu osnutku there was a majority of 200 against the bill
s svojim glasom je odločil večíno he had a casting vote
priključiti se večíni parlament to join the majority

Vellēius 3 Velêj(ev), ime rimskega rodu. Najbolj znana sta:

1. C. Velleius Gaj Velej, epikurejec, tribunus plebis l. 91, prijatelj govornika Krasa: Ci.

2. M. (po drugih C.) Velleius Paterculus Mark (Gaj) Velej Paterkul, zgodovinar iz obdobja cesarjev Avgusta in Tiberija. Kot adj.: lex Velleia Iust., Icti. Velejev zakon. Od tod adj. Vellēiānus 3 Velêjev: senatus consultum Icti. (za predlog konzula Gaja Veleja Tutorja).

vézati (véžem) imperf.

1. legare:
vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine

2. collegare, congiungere, unire:
most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma

3. teh. collegare, congiungere

4. rilegare:
vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle

5. unire:
veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura

6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento

7. legare, vincolare:
veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento

8. imperf., perf. vezati na legare (a):
nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente

9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni

10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento

11. ekon. vincolare:
vezati denar v banki vincolare il denaro in banca

12. kem. legare, fare lega:
železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
pren. vezati otrobe parlare a vanvera
spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
les. vezati na utor calettare, incavigliare
lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare

vladn|i (-a, -o) Regierungs- (krogi Regierungskreise množina, predlog v parlamentu die Regierungsvorlage, predstavnik za tisk der Regierungssprecher, program das Regierungsprogramm, sporazum das Regierungsabkommen, svetnik der Regierungsrat, četrt das Regierungsviertel, delegacija die Regierungsabordnung, komisija der [Regierungsausschuß] Regierungsausschuss, politika die Regierungspolitik, stranka die Regierungspartei, naročilo der Regierungsauftrag)

vloži|ti (-m) vlagati einlegen; ribe v vodotoke: einsetzen; v tiskarski stroj: einheben; samo tehnika einführen; sadje, zelenjavo za zimo: einmachen, einlegen; figurativno prošnje, peticije ipd.: einreichen, predloge: einbringen; denar: anlegen, investieren
vložiti tožbo eine Klage erheben, einen [Prozeß] Prozess anstrengen
vložiti ugovor Einspruch erheben/einlegen
vložiti kazenski predlog Strafantrag stellen
vložiti pritožbo appellieren, Berufung einlegen
vložiti prošnjo ein Gesuch einreichen

vmes|en (-na, -no) intermediär; dazwischenliegend; časovno: zwischenzeitlich; Zwischen- (čas die Zwischenzeit, člen das Zwischenglied, gostitelj biologija der Zwischenwirt, obrok die Zwischenmahlzeit, podplat die Zwischensohle, predlog der Zwischenantrag, prostor der Zwischenraum, rezultat das Zwischenergebnis, stadij das Zwischenstadium, strop der Zwischenboden, die Zwischendecke, barva die Zwischenfarbe, bilanca die Zwischenbilanz, kontrola die Zwischenprüfung, krvavitev medicina die Zwischenblutung, oblika die Zwischenform, sezona die Zwischensaison, sodba das Zwischenurteil, stena die Zwischenwand, stopnja die Zwischenstufe, številka die Zwischengröße, vrednost der Zwischenwert, obresti Zwischenzinsen množina, možgani množina das Zwischenhirn, poročilo der Zwischenbericht, stanje der Zwischenzustand, tkivo das Zwischengewebe)
nekaj vmesnega ein Zwischending

vnémati (-am) | vnéti (vnámem)

A) imperf., perf.

1. accendere, incendiare

2. pren. infiammare, instillare; aizzare:
vnemati prepire aizzare liti
vnemati ljubezen do knjig, do glasbe instillare l'amore per i libri, per la musica

3. pren. eccitare, entusiasmare; incitare, sollecitare:
predstava je gledalce vnela lo spettacolo entusiasmò il pubblico
vneti otroke za šport entusiasmare i bambini per lo sport

B) vnémati se (-am se) | vnéti se (vnámem se) perf., imperf. refl.

1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
v dimniku so se vnele saje nel camino ha preso fuoco la fuliggine

2. pren. (sveteč se pojaviti) lampeggiare, balenare (fulmine)

3. med. infiammarsi

4. pren. divampare; scoppiare:
zaradi mejnih sporov so se vneli ostri spopadi a causa delle controversie per le zone di confine, divamparono duri scontri

5. pren. vnemati se za, vneti se za entusiasmarsi, essere entusiasta, accogliere entusiasticamente; infervorarsi; innamorarsi di:
vneti se za nek predlog accogliere entusiasticamente una proposta

volere^*

A) v. tr. (pres. vōglio)

1. hoteti; želeti:
a volere che zato, da
neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
senza volere, non volendo nehote
qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

2. hoteti, zahtevati

3. absol. hoteti:
capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
il destino ha voluto così usoda je tako hotela
la legge vuole così tako veleva zakon

5. (močno) želeti:
come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
volere piuttosto raje imeti

6. določiti, določati; odločiti, odločati:
volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

10. dopustiti, dopuščati

11. zahtevati, potrebovati:
un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
volerci, volercene biti potreben:
ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

12. jezik (reggere) vezati se s:
questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

13.
voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
volerne a qcn. biti na koga hud

14.
voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
volersi bene radi se imeti, ljubiti se

C) m volja:
a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja

vote down prehodni glagol
odbiti, zavrniti, odkloniti (a proposal predlog)
z večino glasov; preglasovati, poraziti pri glasovanju

welcome² [wélkəm] prehodni glagol
izreči (voščiti) dobrodošlico, pozdraviti z dobrodošlico; prisrčno pričakati, sprejeti

to welcome an opportunity razveseliti se priložnosti
he welcomed my proposal z veseljem je sprejel moj predlog

zahtev|ek [é] moški spol (-ka …) pravo der Anspruch (nasprotni Gegenanspruch, odškodninski Ersatzanspruch, Schadenersatzanspruch, povračilni Rückforderungsanspruch, Rückerstattungsanspruch, pravni Rechtsanspruch, preživninski Unterhaltsanspruch, regresni Rückgriffsanspruch, [Regreßanspruch] Regressanspruch, tožbeni Klageanspruch, za plačilo/izplačilo iz zavarovanja Leistungsanspruch)
predlog, ki se tiče zahtevka der Sachantrag
odpoved tožbenemu zahtevku der Klageverzicht

zakon¹ moški spol (zakóna …)

1. pravo das Gesetz; (cerkveni Kirchengesetz, deželni Landesgesetz, izjemni, izredni Ausnahmegesetz, izvedbeni Ausführungsgesetz, kazenski Strafgesetz, okvirni Rahmengesetz, posebni/specialni Sondergesetz, prehodni Interimsgesetz, temeljni, ustavni Grundgesetz, uvedbeni Einführungsgesetz, volilni Wahlgesetz, zvezni Bundesgesetz)

2.
zakon o … -gesetz
(o avtorskih pravicah Urheberrechtsgesetz, o cepljenju Impfgesetz, o davkih/davku Steuergesetz, o delu na domu Heimarbeitsgesetz, o društvih Vereinsgesetz, o državljanstvu Staatsbürgerschaftsgesetz, o državnih uradnikih Beamtengesetz, o evidenci nastanitve občanov Meldegesetz, o gozdovih Forstgesetz, o izjemnem stanju Notstandsgesetz, o izseljevanju Auswanderungsgesetz, o javnih občilih Mediengesetz, o kartelih Kartellgesetz, o kužnih boleznih Seuchengesetz, o lovu divjadi Jagdgesetz, o mamilih Suchtgiftgesetz, o manjšinskem šolstvu Minderheitenschulgesetz, o merah Eichgesetz, o patentih Patentgesetz, o posebnih pooblastilih Ermächtigungsgesetz, o poslovnem času trgovin [Ladenschlußgesetz] Ladenschlussgesetz, o prireditvah Veranstaltungsgesetz, o priseljevanju Einwanderungsgesetz, o prometu z zemljišči Grundverkehrsgesetz, o radioteleviziji Rundfunkgesetz, o ratifikaciji Ratifikationsgesetz, o strankah Parteiengesetz, o šolski obveznosti Schulpflichtgesetz, o tisku Pressegesetz, o univerzah Hochschulgesetz, o varstvu okolja Umweltschutzgesetz, o varstvu živali Tierschutzgesetz, o vinih Weingesetz, o vzgoji in izobraževanju Gesetz über Erziehungs- und Unterrichtswesen, o zaposlovanju invalidov Invalideneinstellungsgesetz, o zaščiti mladine Jugendschutzgesetz, o zemljiški knjigi Grundbuchsgesetz)

3.
zakon o … die -ordnung, das -recht
zakon o cestnem prometu die Straßenverkehrsordnung (kratica : StVG)
zakon o kazenskem postopku die [Strafprozeßordnung] Strafprozessordnung (kratica StPO)
zakon o pravdnem postopku die [Zivilprozeßordnung] Zivilprozessordnung (kratica : ZPO)
zakon o sodnem postopku die Gerichtsordnung
zakon o stečajnem postopku das Konkursrecht
noveliran zakon die Neufassung (des/eines Gesetzes)
|
zakoni množina Gesetze množina, das Recht, die Gesetzgebung
rasistični zakoni Rassengesetze
šolski zakoni in predpisi das Schulrecht
volilni zakoni in predpisi das Wahlrecht
|
… zakona Gesetz(es)-
(besedilo der Gesetzestext, der Gesetzeswortlaut, kršitev die Gesetzesverletzung, osnutek der Gesetzesentwurf, Gesetzentwurf, predlaganje die Gesetzesinitiative, predlog die Gesetzesvorlage, der Gesetzesantrag, sprememba Gesetzesänderung, die Gesetznovelle)
pravica predlaganja zakona das Initiativrecht
vrzel/luknja v zakonu eine Lücke im Gesetz, die Gesetzeslücke
izdati zakon ein Gesetz erlassen
kršiti zakon das/ein Gesetz verletzen/übertreten
opirati se na zakon/temeljiti na zakonu auf dem Boden des Gesetzes stehen
predlagati zakon ein Gesetz einbringen
ravnati mimo zakona vom Gesetz abweichen
zakon ureja einem Gesetz unterliegen (to ureja zakon o … das unterliegt dem Gesetz über …)
ki spreminja zakon gesetzändernd
zvest zakonu gesetzestreu
brez zakona (anarhičen) gesetzlos
po sili zakona kraft des Gesetzes, von Rechts wegen
skozi luknje zakona durch die Maschen des Gesetzes
v skladu z zakonom gesetzmäßig, rechtmäßig
v nasprotju z zakonom rechtswidrig, widergesetzlich
(s kazenskim strafgesetzwidrig)
z zakonom urejati kaj: gesetzlich