Franja

свистопляска f vražji ples; zmeda, popoln nered

смутьянить (gov.) hujskati, vnašati nered, neslogo

air¹ [ɛr] masculin zrak; ozračje, atmosfera; veter, sapica

air frais, liquide, lourd, vicié svež, tekoč, soparen, pokvarjen zrak
grand air svež zrak
air comprimé stisnjen zrak
air grisouteux treskavi plin
en l'air v zraku, figuré neutemeljen
en plein air na prostem
armée féminin de l'air vojno letalstvo
conditionnement masculin d'air klimatizacija
contes masculin pluriel en l'air bajke
couche féminin d'air zračna plast
coup masculin d'air prepih
hôtesse féminin de l'air stevardesa
projets masculin pluriel en l'air (figuré) gradovi v oblakih
pompe féminin à air zračna sesalka
paroles féminin pluriel, promesses féminin pluriel en l'air prazne besede, obljube
traite féminin en l'air menica na izmišljeno ime
une tête en l'air lahkomiseln, plitev, prazen človek
trou masculin d'air zračna luknja, žep
changer d'air zrak, menjati, menjati bivališče
donner de l'air à quelque chose dati zraka čemu, prezračiti kaj
être en l'air viseti v zraku; biti v neredu
tout est en l'air vse je narobe
être libre comme l'air od nikogar ne biti odvisen
il fait de l'air (veter) piha
flanquer en l'air (familier) odvreči, stran vreči
laisser échapper l'air izpustiti zrak
mettre à l'air des draps d'un lit prezračiti posteljnino
mettre en l'air spraviti v nered
parler, agir en l'air tjavdan govoriti, delati
prendre l'air iti na zrak, (aéronautique) vzleteti, dvigniti se
regarder en l'air v zrak, kvišku gledati
tirer en l'air streljati, ustreliti v zrak
vivre de l'air du temps od zraka živeti
il y a de l'air vetrovno je
il n'y a pas d'air niti sapice ni
il y a quelque chose en l'air nekaj je v zraku, nekaj se kuha
il y a des courants d'air vleče, prepih je
ficher, foutre en l'air odvreči, znebiti se

ajouter [ažute] verbe transitif do-, pridati, dostaviti, pristaviti; povečati (à quelque chose kaj)

ajouter (un mot), ajouter que dodati (besedo), povedati še, da
ajouter à la pagaille povečati nered
le mauvais temps ajoute encore aux difficultés de la circulation slabo vreme še povečuje prometne težave
diverses primes s'ajoutent, viennent s'ajouter au salaire razne premije se dodajo plači

alterar spremeniti, pokvariti, popačiti, poslabšati; razburiti, vznemiriti; spodkopati (zdravje)

alterar el orden v nered spraviti
alterarse vznemiriti se, razburiti se, ujeziti se

Babēle f

1. geogr., hist. Babilon

2.
babele pren. babilon, zmešnjava, nered

Bábilon Babilonia f

babilon (zmeda, nered) babilonia f

Babilonia ženski spol Babilon

babilonia f nered, zmešnjava

buttare

A) v. tr. (pres. butto)

1. vreči, metati, zagnati:
buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
buttare fuori vreči ven, spoditi
buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
buttare giù oslabiti, zdelati:
la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
buttare là ziniti tjavdan:
buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

2. odvreči, odkrižati se:
butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

3. metati stran, zapravljati:
buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

4. izločati; teči (iz):
la ferita butta pus iz rane teče gnoj

5. poganjati, kliti:
gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
buttarsi al collo vreči se okrog vratu
buttarsi in ginocchio pasti na kolena
buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
buttarsi malato narediti se bolnega
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
buttarsi giù obupati

2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!

chahuter [šaüte] verbe intransitif razgrajati
verbe transitif:

chahuter un professeur, un conférencier razgrajati, napraviti hrupen nered proti profesorju, predavatelju (pri predavanju)
chahuter quelque chose premetavati kaj, brezobzirno ravnati s čim

chantier [šɑ̃tje] masculin gradbišče, stavbišče, delovišče; delavnica; skladišče (za premog, drva, les, gradbeni material); legnar (za podlogo sodov); familier prostor v neredu

quel chantier! kakšen nered!
en chantier v delu
cet écrivain a plusieurs livres en chantier ta pisatelj ima več knjig v delu
chantier naval, de construction navale ladjedelnica
navire masculin sur les chantiers ladja v gradnji
mettre un travail sur le chantier, en chantier začeti delo, lotiti se dela

chier [šje] verbe intransitif, vulgairement srati, podelati se

faire chier quelqu'un jeziti koga, povzročati mu nevšečnosti
(populaire) c'est chié to je posrečeno, imenitno
(populaire) ça va chier to bo dvignilo velik hrup, napravilo nered

circumagō, agere -ēgī -āctum

1. okoli voditi, obrniti (obračati), vrteti: suovetaurilibus circumaguntur verres, aries, taurus Varr., in adorando totum corpus c. Plin. celo telo sključiti = do tal pripogniti; circumagi (o sužnju) osvoboditi (osvobajati) se, ker je gospodar na forumu prijel sužnja za desnico in ga vodil okrog, v znamenje, da je osvobojen, pren.: Sen. ph.; med. circumagi ali refl. circumagere se vrteti se, obrniti (obračati) se: chamaeleonis oculos ipsos circumagi totos tradunt Plin., collum circumagit se Plin., rotunda, quae perpetuo diebus ac noctibus vice mundi circumageretur Suet.

2. occ.
a) circumagere aliquid vleči se okoli česa, obsegati kaj: Aegaeum pelagus... terras... magno ambitu... circumagit Mel.
b) c. aliquem aliqua re obda(ja)ti koga s čim: eos muro circumegit Lact., erat pallio circumactus M. ogrnjen, solis... caput radiis perfusum circumactumque M.
c) c. aliquid kaj okrog potegniti, izpeljati: aratro circumagebant sulcum Varr.
č) circumagere se ali circumagi (v loku, okrog) se vleči, se razprostirati: circumagente se terrarum fronte in occasum Plin., conchae in orbem circumactae Plin. krožno zavite, circumacta curvataque litora Plin. iun.

3. v loku voditi = obrniti (obračati), kreniti, zasukati: equos L., Cu., hastas in venientem ex transverso hostem L., aciem, signa L. vojsko zasukati, circumagi in frontem Cu. poravnati se, c. navem in proram Plin., corpora, unde clamor acciderat T., se ad dissonos clamores L., quacumque classis se circumegerat L., circumagente se vento L. ker se je sprevrgel; preg.: circumagetur hic orbis L. potegnil bo drug veter; pren.: quo te nunc circumagas? Iuv. kam se boš zdaj obrnil? kako se boš zdaj branil? hic paulum circumacta fortuna est Fl. se je obrnila; c. alvum, vesicam Plin. v nered spraviti.

4. pren.
a) (o času) circumagi ali se circumagere tek dovršiti, preteči, miniti: Lucr., Plin. iun., nobis in ipso apparatu annus circumactus est L., aestas se circumegit L., circumactis decem et octo mensibus L. po preteku, triennio circumacto Plin.
b) (o duhu, srcu) dovesti (dovajati) na druge misli, preveriti (preverjati): rumoribus vulgi circumagi L., alieni momentis animi circumagi L., una voce circumegit et flexit Suet., universum prope genus humanum in se c. Plin. na svojo stran spraviti.
c) o drugih abstr.: volubili orbe circumagi Plin. iun. v hitrem menjavanju vrstiti se.

5. v pass. da(ja)ti se od kraja do kraja voditi, gnati, tirati, vlačiti: nil opus est te circumagi H. z menoj pohajati, huc illuc clamoribus circumagi T.

cochon [kɔšɔ̃] masculin prašič; svinjsko meso; figuré umazanec, figuré prašič, svinja

cochon d'Inde morski prašiček
cochon de lait odojek
cochon de mer (zoologie) morski prašič, pliskavica
quel cochon de temps! kakšno grdo vreme!
amis, camarades masculin pluriel comme cochons (populaire) zelo dobri prijatelji
fromage masculin de cochon nadevani želodec
graisse féminin de cochon svinjska mast
soies féminin pluriel du cochon prašičje ščetine
(familier) cochon qui s'en dédit! svinja tisti, ki ne bo držal besede, prisege!
avoir une tête de cochon (figuré) biti zelo trmast
jouer un tour de cochon à quelqu'un komu je grdó zagosti
manger comme un cochon požrešno jesti
c'est donner des confitures à un cochon (figuré) dajati darila osebi, ki jih ne zna ceniti
je n'ai pas gardé des cochons avec vous nisva skupaj svinj (krav) pasla
un cochon n'y retrouverait pas ses petits (figuré) tu je skrajen nered
mon cochon! (zelo familier) moj dragi!

convertō, st.lat. convortō, -ere -vertī (-vortī) -versum (-vorsum)

I. (o množinskih in kolekt. pojmih)

1. skupno (hkrati) obrniti (obračati), okreniti (okretati), (za)sukati, med. obrniti (obračati) se: rursusque vocati convertēre vias V. so hkrati krenili, c. crines calamistro Petr. kodrati, conversis habenis Sil.; conversi oculos inter se oraque tenebant V., resupini atque conversi (delphini) Plin., in delubris deûm sua sponte conversa signa Val. Max.; pogosto voj.: conversae ruunt acies V. druga proti drugi obrnjene, signa convertere Ci., C., L. (v posameznih oddelkih) hkrati obrniti se (z vojnimi znamenji), conversis signis retro in urbem reditur L., Romani conversa signa bipartito intulerunt C. Rimljani so naredili obrat in z dveh strani (v dveh oddelkih) udarili na sovražnika, signa ad hostem converti iubet C. vojna znamenja proti sovražniku obrniti = s čelom se postaviti proti sovražniku, nostri rursus conversi C. zopet obrnjeni proti sovražniku, convertere terga ali convertere se C. (z)bežati, v beg se spustiti, c. aciem L. ali paucos nostros c. et insequi Hirt. v beg pognati, cum hostium acies a sinistro cornu (na levem krilu) pulsa atque in fugam conversa esset C., conversae (sc. in fugam) cohortes sunt Vell.; convertere exercitum Gell. vojsko na vojaških vajah premikati; z označeno smerjo: duo tigna contra vim fluminis conversa C., omnem materiam conversam ad hostem collocabat C., convertere copias omnes ad legiones C., ad hunc se a Pulione omnis multitudo convertit C., c. colla ad freta O., naves in eam partem C., hostem a vobis in nos Cu., omnis vis Romana Veios conversa est L. se je skupno obrnila proti Vejem, non conversa domum (proti domu) pigeat dare lintea H.; occ. (ret.) besede predevati, prestavljati: non modo mutare quaedam verba, sed extendere, corripere, convertere, dividere cogitur (poësis) Q.

2. occ. (geogr.): stabula ad mediam conversa diem V. vse skupaj obrnjene proti jugu, conversis inter se pedibus stare Plin. biti si protinožci.

3. pren.
a) skupno (hkrati) obrniti (obračati) kaj k (proti) čemu, na kaj, naravna(va)ti, nameriti (namerjati), napelja(va)ti, usmeriti (usmerjati) kaj na koga, na kaj, kam; α) pri množinskih pojmih: c. in se unum omnium vires L., di (vsi bogovi) omen in ipsum convertant V., in me convertite ferrum V. namerite name, omnes convertēre oculos Itali V. vsi Itali so svoje oči tja obrnili, illi ad surgentem conversi lumina (grški acc.) solem V., ut (oculi) aspectum quo vellent converterent Ci., video in me omnium vestrum ora atque oculos esse conversos Ci., illud intellego omnium ora in me convorsa esse S., c. ad tribunum militum centurionesque ora C. (o vojakih), c. finitimis ad se gentibus ora Lucr., omnium oculos ad (in) se N., Cu. nase obračati, omnium oculos animosque in semet Cu., animos ad agrum colendum L. pozornost obračati na … , cogitationes in aliquam rem Cu., omnium mentes in se Fl.; c. ad equestrem ordinem … easdem vitae condiciones Ci. prenesti na … , fama huius modicae rei … convertit ad Masinissam Numidas L. je naklonil Mazinisi vse Numidijce; brez ad (in) aliquid: sive elephas albus volgi converteret ora H., c. oculos hominum (sc. in se) L., hominum oculos fulgore purpureae abollae Suet., v istem pomenu tudi c. aliquem (= alicuius oculos in se): convertit omnes substratus Numida mortuo superincubanti Romano L.; act. refl. (= se convertere): sine advocatis … in amicitiam atque in gratiam convortimus Pl., ceteri ad sapientiora convertēre T. β) pri kolekt. pojmih: c. omnem exercitum in se L. ali totum terrarum orbem in se V., Vell. pozornost vse vojske (vsega sveta) nase obrniti (obračati); tako tudi brez in se: Rhodiorum maxime legati civitatem converterunt L.; refl.: cum … videretur … tota civitas se ad eos convertisse N. da se jim je vdala; med.: omni civitate in eam curam conversā L., ad haec consultanda a vi atque armis converti L. (o ljudstvu), cuncta ad victoris opes conversa T. je pripadlo; act. z refl. pomenom: non dubito, quin omnis ad te conversura fuerit multitudo Ci. da bi se ti vdala vsa množica; occ. obrniti (obračati) kaj v kak namen, uporabiti (uporabljati) kaj za (v) kaj: c. in suam rem aliena Ci., omnia in bellum consilia Cu., tempora ad quietem … data in acerrimum laborem Q., c. ad continendas custodias plures commilitones Traian. ap. Plin.
b) spreobrniti (spreobračati), spremeniti (spreminjati), pretvoriti (pretvarjati), preobraziti (preobražati), predrugačiti, (srce ali duha) kloniti (klanjati); med. in refl. spremeniti (spreminjati) se, zameniti (zamenjati) se, pretvoriti (pretvarjati) se, sprevreči (sprevračati) se v kaj: c. praemia Metelli in pestem S., classem (= naves) in Nymphas V., terras in freti formam O., castra castris C. tabor za taborom menjavati, c. animos mentesque Ci. srca in mišljenje vseh spremeniti, nova religio iurandi mentes militum convertit C., quo gemitu conversi animi V., conversa numina sentis V. da so se spremenila; cavendum, ne in inimicitias amicitiae se convertant Ci.; z grškim acc.: conversi animum vultumque T. vsi skupaj spremenjeni v duhu in na licu; act. z refl. pomenom: nec in falsum e vero praeterita possunt convertere Ci.

II. (o edninskih pojmih)

1. obrniti (obračati), okreniti (okretati): proximus lictor … converso bacillo oculos misero tundere vehementissime coepit Ci., palam anuli ad palmam (proti dlani) c. Ci., c. cuspidem Cu., manum Q., boum vox Herculem convertit L. je povzročilo, da se je obrnil (vrnil), c. iter C., Val. Max. obrniti se, toda: c. iter ad provinciam C. ali ad urbem Lucan. obrniti se in hiteti v … , tako tudi: c. iter ad depopulandam Acarnaniam L., in (pren.): si L. Catilina … ex hoc cursu sceleris ac belli iter ad fugam atque in exilium converterit Ci.; cunctaeque volucres convertunt clamore fugam V. se na begu obrnejo, ustavijo beg, portam vi multā converso cardine torquet V., equo converso C. obrnivši konja, convertitur humus Col.; pren.: c. aculeum testimonii sui Ci. ali argumentum Gell. zasukati in na drugo stran obrniti; pesn. z dat.: luna potest … id lumen convertere nobis (proti nam) Lucr.; refl. in med. obrniti (obračati) se, okreniti (okretati) se, kreniti: se c. Kom., Plin. iun., Suet., se c. in porticu Ci., hinc se in Asiam c. Ci., subito se c. ad Cassium in Thessaliam C., in Phrygiam se convertit N. obrnil se je in šel (krenil je) v Frigijo, simulacrum Victoriae se ad valvas templi convertit C., convortere se ali convorti domum Kom., caeli conversa per auras … adfatur V. vzpne se … in reče, si facile convertitur (aeger) Cels., omnis Volscorum in se conversus impetus Val. Max.; act. z refl. pomenom: convortit cum paucis ad equites, convortit cum omni multitudine in regnum suum S.

2. occ.
a) kaj skrivaj kam obrniti = kaj izmakniti in kam odnesti: pecuniam publicam domum suam Ci.
b) (o gradnji vodovodov ipd.) kam napelja(va)ti: inchoabat piscinam a Miseno ad Avernum lacum, quo quidquid totis Baiis calidarum esset converteretur Suet., ut ex totis regionibus in quam (regionem) necessitas incubuerit converti possit praesidium aquarum abundantius Front.
c) se convertere ali samo convertere ali converti ad aliquem v (raz)govoru obrniti se proti komu, do koga, na koga: Cels., Val. Max., Plin. iun., rursus ad illum te converte et quaere Ci., ad eum convertit et … inquit Gell., ad eum conversus quaerebat L.
č) refl. in med. (za)vrteti se, sukati se (v krogu), krožiti: ter se convertit O., quae (terra) cum circum axem se summā celeritate convertat et contorqueat Ci., in infimo orbe luna … convertitur Ci.
d) med. converti ali conversum esse z ad ali in z acc. (geogr.) obračati se, obrnjen biti, raztezati se, stati (ležati) proti čemu: spelunca conversa ad aquilonem Ci., alter conversus in contrariam partem erat vallus C., inde ad meridiem iter convertitur usque ad Megaram, Pyrenaeus in terras fronte conversus Mel.

3. pren.
a) obrniti (obračati) kaj proti (k) čemu, na kaj, naravna(va)ti, usmeriti (usmerjati) kaj na koga, na kaj: ad te mihi convertenda omnis oratio est Ci., omnem orationem … converti ad increpandam Caepionis fugam, in deplorandum interitum exercitus Ci., c. orationem ad Aeschinem Q., Iovem … precatus sum, ut, si quid adversi populo Romano immineret, totum in domum meam converteretur Val. Max. da naj se zvrne na … , omnis est risus in iudicem conversus Ci.; c. animum (pozornost) ad urbana negotia, animum ad publicam a privata curam, suis studiis animum adulescentis in se L.; refl. in med.: c. se ad philosophos Ci. ali c. se ad otium pacemque Ci. ep. vda(ja)ti se (komu, čemu), totum se ad alicuius voluntatem nutumque c. Ci. povsem ravnati se po (čem), animus eius, qui ad alterius non modo sensum ac voluntatem, sed etiam vultum atque nutum convertitur Ci. ki se ravna, quo facilius virginum mulierumque mens a libidine ad pudicitiam converteretur Val. Max. da bi se … obrnilo od … k … , convertere ad nostros (amicos) Plin. iun. obrni se zdaj k … , ozri (oziraj) se zdaj (pri napredovanju v službah) na najine prijatelje; act. refl.: Mithridates ad Eunonem convertit T. se je obrnil na Evnona, cuncta temptanti promptissimum visum ad uxorem eius Liviam convertere T. obrniti se do Livije, zateči se k Liviji; occ. obrniti (obračati) kaj v kak namen, uporabiti (uporabljati) kaj za (v) kaj: rationem in fraudem, omne studium curamque ad hanc scribendi operam Ci., omne ingenium ac studium suum ad causas agendas T., reditum in Domitiani loculos Front., pecuniam ad usus suos Dig.
b) spreobrniti (spreobračati), spremeniti (spreminjati), pretvoriti (pretvarjati), preobraziti (preobražati); refl. in med. (pass.) spremeniti (spreminjati) se, zameniti (zamenjati) se, pretvoriti (pretvarjati) se, sprevreči (sprevračati) se v kaj: Fr., Aus., si quid per iocum dixi, nolito in serium convertere Pl., nolite fortunam convertere in culpam Ci. v krivdo šteti, c. rem publicam Ci. prekucniti, zmesti, v nered spraviti, quod ad perniciem suam fuerat cogitatum, id ad salutem convertit N., pallor convertit partem coloris in herbas exsangues O., venena maga … valent convertere humanam vicem H., c. omne beneficium in iniuriam Sen. ph., hunc ordinem Q., in bovem Io, Inachi filiam Lact.; c. se in hominem Ter. (o božanstvu), non posse iam ad salutem converti hoc malum Ter., c. se ex homine in beluam Ci., Hecubam … putant propter animi acerbitatem … in canem esse conversam Ci. (prim.: figura canis, in quam Hecuba conversa traditur Mel.), quod crimen esse voluisti, id totum vides in laudem conversum esse Ci., conversa subito fortuna est N. kolo sreče se je … obrnilo, ubi imperium se in dominationem convertit S., in faciem aurique conversa soror V., converso in pretium deo H. ko se je bog spremenil v zlato, convertor subitam in iram O. spremenim se … v jezo, tellus induit ignotas hominum conversa figuras O., hominum simulacra ferarumque in silicem ex ipsis visā conversa Medusā O., mater in ursae speciem conversa Hyg., mugitu bovis in sermonem humanum converso Val. Max., metu in venerationem converso Cu.; medic.: si antequam tumor discutiatur in supurationem convertitur Col. se zagnoji; act. refl.: sed hoc vitium huic in bonum convertebat Ci. se mu je sprevračala v srečo, nae ista vobis mansuetudo et misericordia … in miseriam convortet S.; occ. α) ret. umetniško spremeniti (spreminjati), pretvoriti (pretvarjati): conversa oratio atque mutata Ci., convertendi genus Ci. β) gram. conversi casus (= casus obliqui) sklanjane imenske oblike, odvisni skloni: Ci. (De nat. deor. II, 24, 63). γ) preložiti (prelagati), prevesti (prevajati) iz jezika v jezik: aliqua de Graecis, librum e Graeco in Latinum, orationes e Graeco Ci., converti ex Atticis duorum eloquentissimorum nobilissimas orationes Ci., utar … carminibus Arati eis, quae a te admodum adulescentulo conversa ita me delectant, quia Latina sunt Ci., Electra (Sophoclis) male conversa Ci. — Dep. soobl. convertor, st.lat. convortor, -vertī (-vortī) obrniti (obračati) kam: in fugam se nemo convortitur Pl.

cosa ženski spol stvar, reč, predmet; okolnost; dogodek; dejstvo; ideja, domislek; (v nikalnih stavkih) nič

cosa de približno
cosa de ocho días okrog osem dni
veinte o cosa así približno dvajset
a cosa de las ocho proti osmi uri
cosa de comer nekaj za pod zob, jestvina
cosa y cosa uganka
cosa del otro jueves nekaj izrednega (redkega); stara (premlačena) stvar
¡brava cosa! (ironično) lepa stvar!
ninguna cosa nič
poca cosa malo
es poca cosa je čisto nepomembno
poquita cosa nepomemben človek
decir una cosa nekaj reči
decir una cosa por otra napačno se izraziti, lagati
no decir cosa nobene ne črhniti
no decir con cosa brezglavo govoriti
dejando una cosa por otra da bi drugam usmerili pogovor
no dejar cosa con cosa vse v največji nered spraviti
allí no hay cosa con cosa tam je vse na glavo postavljeno
no hacer cosa a derechas zelo nespretno ravnati
como quien hace otra cosa prikrivaje, hinavsko
era cosa de ver a... bilo je nenavadno, kako ...
no hay tal cosa temu ni tako; nikakor
la cosa marcha stvar napreduje, gre naprej
pasado en cosa juzgada ki je postal pravomočen
no se le pone cosa par delante on gre čez vse zapreke
no me queda otra cosa ne preostane mi nič drugega; ne vidim drugega izhoda
como quien no quiere la cosa s hlinjeno brezbrižnostjo, hinavsko
es cosa de nunca acabar temu ni ne konca ne kraja
ser fuerte cosa neobhodno potreben biti; biti težaven
otra cosa es con guitarra to bomo šele videli (odgovor na bahaško govorjenje)
no sea cosa que v nasprotnem primeru, sicer, drugače, sicer bi bil primoran (kot svarilo)
es cosa mía to je moja stvar, to se mene tiče
¡es cosa de él! to je prav njemu podobno!
no es cosa de reír to ni smešna stvar
no es cosa del otro mundo to ni nič nenavadnega
no tener cosa suya biti zelo reven
tomar una cosa por otra napačno nekaj razumeti, motiti se
no valer (no ser) cosa nobene vrednosti ne imeti, biti zanič
no vale gran cosa ni kaj prida, ni mnogo vredno
no es ni artista ni cosa que valga temu še mnogo manjka do umetnika
a cosa hecha z zanesljivim uspehom
como si tal cosa meni nič, tebi nič; čisto mirno
cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento vsaka stvar ob svojem času
cosa cumplida, sólo en la otra vida nič ni popolnega na tem svetu
no hay cosa escondida que a cabo de tiempo sea bien sabida končno pride le vsaka stvar na dan
cosa mala nunca muere kopriva ne pozebe
¿qué cosa? kaj je? kaj se je zgodilo?
¿qué es cosa y cosa? kdo ugane?
¡cosa rara! kako nenavadno! čudno!
cosas pl posli, opravki; imetje, premoženje
cosas de viento brezkoristne stvari
cosas que van y vienen nestanovitnost sveta
el curso de las cosas potek stvari (dogodkov)
corran las cosas como corrieren naj se zgodi, kar hoče
decir cosas mnogo govoriti; kramljati; pripovedovati
disponer sus cosas svoje stvari v red spraviti
son cosas del mundo tako je pač na tem svetu
no son cosas del otro jueves (ali del otro mundo) to ni nič novega, to so stare (znane) stvari
ante todas cosas predvsem
las cosas de palacio van despacio to bo dolgo trajalo, to se bo še zelo vleklo
¡muchas cosas (ali mil cosas) a su hermano! mnogo pozdravov vašemu bratu!
¡qué cosas tienes! kaj ti ne pade v glavo!
¿no serán tus cosas? si nisi tega sam izmislil?
¡las cosas que se ven! česa vsega človek ne vidi
¡ésa es la cosa! v tem grmu tiči zajec!

dio

A) m

1. relig.
Dio (samo sing.) Bog:
credere in Dio verovati v Boga
Madre di Dio Mati božja
la mano di Dio pren. nepričakovana pomoč
bene di Dio pren. obilje
castigo di Dio pren. kazen božja, nesreča
grazie a Dio hvala bogu!
come è vero Dio Bog mi je priča
Dio sa quando bogve kdaj, morda
andarsene con Dio oditi
viene giù che Dio la manda lije kot iz škafa
lavoro fatto come Dio comanda izdelano skrbno, kot se spodobi
Dio voglia che..., voglia Dio che..., volesse Dio che... bog daj, da
come Dio volle končno, vendarle
per l'amor di Dio! za božjo voljo!
Dio ce ne guardi, Dio ce ne scampi e liberi, Dio ce la mandi buona Bog obvaruj!

2. relig. (pl. dēi) bog, božanstvo:
gli dei della mitologia slava bogovi slovanske mitologije

3. ekst. bog:
canta come un dio poje božansko
il denaro è il suo dio denar je njegov bog
PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne

B) inter. bog!:
Dio che disordine! moj bog, kakšen nered!
Dio buono!, sant'Iddio! o bog!

gear¹ [giə] samostalnik
tehnično prestava; naprava, orodje, mehanizem; konjska oprava
arhaično obleka, noša
navtika ladijska oprema

in gear v teku
out of gear v neredu
head gear pokrivalo
high gear velika hitrost
low (ali bottom) gear avtomobilizem prva brzina, majhna hitrost
neutral gear prosti tek
standing gear nepremične vrvi
landing gear pristajalne naprave
steering gear krmilni mehanizem
to throw out of gear vključiti prosti tek; skaziti, spraviti v nered
gear drive pogon z zobatimi kolesi
all one's worldly gear vse, kar človek ima, vsa imovina, vsa ropotija
to change gear preklopiti
to put in gear vklopiti
top gear največja hitrost

hell [hel] samostalnik
pekel; igralnica, beznica
ameriško, sleng krok(anje)

hell! hudiča!
hell's bells! presneto!
a hell of a vražji, hudičev
to be in a hell of a temper biti hudičevo besen
oh hell! prekleto!
hell broken loose peklenski ropot, nered
pogovorno to catch (ali get) hell dobiti po betici
a hell on earth pekel na zemlji
as much chance (ali hope) as a snow-flake in hell niti trohice upanja
a gambling hell igralnica
to give s.o. hell preganjati koga
go to hell! pojdi k vragu!
to go (ride) hell for leather teči (jahati) kakor za stavo
gone to hell uničen, propadel
to hope (ali wish) to hell vroče želeti
like hell vroče, zelo, hudičevo
to move hell truditi se na vso moč
a hell of a noise peklenski trušč
there is hell to pay pa imamo hudiča
to play hell with uničiti
to raise hell (ali hell' delight) napraviti veliko zmešnjavo
what (ali why) the hell kaj za vraga, kako za vraga
ameriško hell on wheels razuzdano pijančevanje

in-trepidus 3, adv. -ē „ne spravljen v nered“, od tod

1. v redu, miren: sensim et intrepidi se receperunt Cu., postquam satis intrepide visum est fieri L., dicto intrepidi paruerant Val. Max.; ret.: i. hiems T. mirna, brez skrbi prebita.

2. metaf. brez strahu, neustrašen, pogumen, vztrajen, neomajen, ki ne obupa: dux L., officia sua vir bonus exsequitur inconfusus, intrepidus Sen. ph., solus Ptolemaeus adventum Gallorum intrepidus audivit Iust.; z adversus: adversus utrumque fortunam intrepidus inconfususque Sen. ph.; z dat.: intrepidus minantibus T. proti tistim, ki so grozili; s pro: intrepidus pro se O.; z abl. loci: intrepidus vultu Lucan., intrepidus animo Sen. tr.; enalaga: vultus O., verba Sen. ph., intrepida incedendi modulatio Gell., natura, vis Amm.