Franja

sili-cernium -iī, n (po ljudski etim. iz sili- k silēre; prim. silentes = umrli; drugi del (-cernium) ni zadovoljivo pojasnjen)

1. mrtvaška pojedina, sedmina, pogrebščina: Non., M., credidi silicernium eius me esse esurum Caecil. ap. Fest., funus exequiati laute ad sepulchrum antiquo more silicernium confecimus Varr. ap. Non., LIBAVITQUE DAPES leviter gustavit epulas super positas, quae silicernium vocantur quasi silicenium, super silicem positum Serv., silicernium dicitur cena funebris Fest.; metaf. kot psovka starcu, ki je že tako star, da bi lahko za njim že imeli sedmino: exercebo te, ut dignus es, silicernium Ter. ti stara kost; kot m silicernius -iī: qui dum iam silicernius finem sui temporis exspectaret, etsi mori non potuit, tamen infirmitatibus exultavit Cincius ap. Fulg.

2. (po drugih) silicêrnij, neka klobasa: Arn., P. F.

singultus -ūs, m (beseda etim. ni zadovoljivo pojasnjena; po ljudski etim. naj bi izhajala iz gluttiō (in morda gula), po drugi razlagi naj bi šlo za frequ. k *singulere (iz singulus) „posamezno hropenje“ ali „spahovanje“, vendar podobnih paralel ni mogoče najti; po tretji razlagi naj bi beseda (morda) izhajala iz *sm-g- skupaj in *glutus (sor. z gula))

1. ihtenje, ihta, hlip(t)anje, kolc(anje): multas lacrimas et fletum cum singultu videre potuisti Ci., singultu medios impediente sonos O., singultuque pias interrumpente querellas O., singultus frequens Lucr., pectus atque ora singultu quatiens T.; pesn. pogosto v pl.: mitte singultus H. pusti ihto (jok), pleno singultibus ore O., frigiduli singultus Cat.

2. occ.
a) kot bolezen kolc(anje), podrigavanje, riganje, spahovanje, singúltus, starejše kolcavica, klipavica: Sen. ph., Plin., Ps.-Q. (Decl.).
b) hropenje, hropot umirajočih: Sen. ph., longis singultibus ilia pulsat V.; tudi o konjih: ilia singultu tendunt V.
c) o podobnem glasu α) živali αα) kokanje, kvokanje, klokanje, klokotanje, kokodakanje, kokodajs(k)anje, kropanje kokoši: Col. αβ) krakanje vran: Plin. β) vode klokanje, klokotanje, žuborenje: Plin. iun.

sonorisation [-rizasjɔ̃] féminin sonorizacija, prehod nezvenečih soglasnikov v zveneče (npr. t v d); ozvočenje

sonorisation d'un film, d'une salle de cinéma ozvočenje filma, kino dvorane
sonorisation, (familier) sono, d'une place pour un bal public ozvočenje trga za javni (ljudski) ples

sub-moveō (sum-moveō) -ēre -mōvī -mōtum (sub in movēre)

1. odpraviti (odpravljati), odgnati (odganjati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): Aur., submovere inertes strictis gladiis L., instantes O., alios longe submotos arcet harena V., nec tyrannicidae (sc. imago) ullo alio casu summoveri (sc. potest) Q., gemitus suspirio tectus animam paene submovit Petr. me je skoraj zadušilo; med.: submotis nubibus V. ko se megle dvignejo, iz megel, ki so se dvignile. Od kod? z abl.: aliquem orbe suo O., quae (sc. Niobe) modo Latois populum summoverat aris O.; s praep. a: coniugem et liberos procul a furentibus T., aliquem a conspectu (sc. suo) Val. Max., Iust.

2. occ.
a) odvrniti (odvračati), udržati, zadrž(ev)ati: siquem tellus extrema refuso summovet oceano V.
b) odpraviti (odpravljati) = (za)ukazati komu umakniti se, veleti komu odstopiti (oditi): iubet … recusantes nostros advocatos submoveri Ci., submovere (sc. Academiam) non audeo Ci., summota contione Ci., summovere legatos L., cum pro tribunali quaedam ageret … starentque summoto populo accusator et reus L., summotis arbitris L., Cu., summoto Lysandro N., submoto eo (sc. Caesare) Vell.; poseb. kot t.t. (o liktorju) odpraviti (odpravljati), s poti spraviti (spravljati), odstraniti (odstranjevati), odriniti (odrivati) ljudi, ki so v napoto prihajajočim oblastnikom, zaukazati (veleti) jim umakniti se ali narediti (delati) prostor: lictor, submove turbam et da viam domino L., summovere populum L., obvios Val. Max., nemo submovebatur Plin. iun.; abs. = narediti (napraviti, delati, pripraviti) prostor: submoveri Laetorius iubet L., lictores submoventes L., consul lictores misit, qui submovendo iter ad praetorium facerent L., per vacuum in summoto locum cuneo irruperunt L.; od tod abl. abs.: lictor apparuit, summoto incesserunt L. ko je bil narejen prostor; brezos. z dat. osebe, ki se ji dela prostor: felix est L. Sulla, quod illi descendenti ad forum gladio submovetur … ? Sen. ph., is, cui submovetur, non felicior eo, quem lictor semita deicit Sen. ph.; pren.: neque consularis summovet lictor miseros tumultus mentis H.
c) pregnati (preganjati), (od)poditi, prepoditi, zapoditi, zavrniti (zavračati), nazaj potisniti (potiskati): Eutr., Fl., Vop. idr., nostros longius Hirt., avide ruentes barbaros Cu., procul amne Macedonum copias Cu., postquam … statione summotos hostium lembos audivit L., reliquos a porta paulum summovit C., summovere victorem hostem a vallo L., hostes ex muro ac turribus submoventur C., summovere cohortes sub murum C., hostes ab Alpibus in Italiam S. fr., summotis velut in aliam insulam hostibus T., hostes ex agro Romano trans Anienem submovere L., Germanos ultra Albim fluvium Suet.
d) (iz domovine v tujino) pregnati (preganjati), izgnati (izganjati), (od)poditi: summotum studio defendis amico O., qui sum summotus ad Histrum O., summotum patriā proscindere O., ut … Pyladen urbe atque Italiā summoverit Suet., summovere philosophos ab urbe Plin. iun.
e) s prodajo stran spraviti (spravljati), proda(ja)ti: agnos, oves Col.
f) kaj čemu odtegniti (odtegovati, odtezati), odvze(ma)ti: arte nefandā summota est capiti tabes Lucan.
g) kako področje (lokacijo), kak kraj dalje ven pomakniti (pomikati), premakniti (premikati), premestiti (premeščati), nazaj potisniti (potiskati): marisque … urges summovere litora H., maria proiectis molibus submoventur Sen. rh.
h) kako področje, kak kraj odmakniti (odmikati), ločiti (ločevati) od drugega: terrae, quas natura longe submoverat Cu., submotae vastius terrae Mel. široma ločene ena od druge, Isthmos Aegaeum mare ab Ionio submovens Mel., ubi Alpes Germaniam ab Italia submovent Plin., in summoto loco partis meridianae murorum Amm. na izstopajočem delu (mestu). Od tod adj. pt. pf. submōtus 3 stran ležeč (stoječ), skrit: hic spelunca fuit, vasto submōta recessu V., submotae terrae Mel., submotus locus Amm.

3. metaf.
a) koga od česa odvrniti (odvračati), nagniti (nagibati), pripraviti koga do česa, (pri)siliti koga, da kaj opusti, da se izogne čemu: quem (sc. legatum) ad summovendos a bello Antiochum et Ptolemaeum reges misistis L., ut … magnitudine poenae a maleficio summoverentur Ci., solā formidine oppidanos a propugnandi studio summoturus Amm. (od)vzeti meščanom voljo braniti se.
b) α) koga pri čem zavrniti (zavračati), koga od česa izključiti (izključevati), ne pripustiti (pripuščati) k čemu, ne dovoliti (dovoljevati) komu česa: absentes petitione honorum Suet., athletarum spectaculo muliebre secus omne Suet., quid … crudelius quam homines honestis parentibus ac maioribus natos a re publica (od državne uprave) summoveri? Q., neminem ab eius latere (od zaupnega občevanja z njim) summovere Lamp. β) koga iz kake javne službe, s kakega častnega mesta (položaja, funkcije) odstraniti (odstranjevati), odpustiti (odpuščati), koga spraviti (spravljati) ob službo, koga odsloviti (odslavljati): aliquem administratione rei publicae Suet. = aliquem a re publica Vell., aliquem a proconsulatu Plin. iun., ministeria seniora summovere Lamp.; occ. (pesn.) izpodriniti (izpodrivati), spodriniti (spodrivati) koga (z njegovega položaja): dispeream, ni submosses (cj. plpf. v pomenu fut. II) omnes (sc. aemulos) H.
c) kaj odstraniti (odstranjevati), (iz)brisati iz česa: cum alia iure (na osnovi prava, na pravnem temelju) summoveantur Q., libros … tamquam subditos summovere familiā Q., sumendae voces a plebe summotae (po novejših izdajah semotae) Petr. ljudski govorici tuje besede.
d) α) odvrniti (odvračati) kaj od česa: silva … frondibus … Phoebeos submovet ictus O., summovisse hiemem tecto Lucan., quae (sc. cryptoporticus) … aquilonem inhibet summovetque Plin. iun. β) kako stanje odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (pre)poditi, odpraviti (odpravljati): informes hiemes reducit Iuppiter, idem summovet H., summovere regnum (samodrštvo, tiranijo) Plin. iun., dolores Cels., querelam Ph., summotus pudor H. premagan.
e) česa ne rabiti, ne dovoliti (dovoljevati) (upo)rabe, ne trpeti, ne prenašati: submovendum vero est utrumque ambitus genus Q., summovere mendacem … superstitionem Val. Max.
f) zavrniti (zavračati) koga ali kaj = ne pripustiti (pripuščati) koga, česa k čemu, ne ozreti (ozirati) se na kaj, ne upoštevati česa, vnemar pustiti (puščati) kaj pri čem: tabellas e quaestione Val. Max., sermonem a persona iudicis aversum … quidam in totum a prooemio summovent Q.
g) s prepovedjo odpraviti (odpravljati), prepovedati (prepovedovati): aurum a vestibus Vop. prepovedati rabo zlata na obleki.

Sulpicius 3 Sulpícij(ev), ime rimskega patricijskega rodu. Poseb. znani so:

1. Serv. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Servij Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 500, diktator in zmagovalec nad Latin(c)i l. 496: L.

2. Q. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Kvint Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 490, l. 454 eden od poslancev, ki jim je bila zaupana naloga, naj prinesejo zakone iz Grčije: L.

3. Serv. Sulpicius Camerīnus Servij Sulpicij Kamerin(ski), konzul l. 393, je nasprotoval izselitvi v Veje ter dosegel, da so vejska zemljišča razdelili med plebejce: L.

4. Q. Sulpicius Longus Kvint Sulpicij Long (Dolgi) je dal kot vojaški tribun s skale pahniti stražo, ki Galcem ni preprečila splezati na Kapitol(ij); kasneje je vodil pogajanja z Galci: L.

5. Serv. Sulpicius Rūfus Servij Sulpicij Ruf (Rdečelasi) je l. 377 kot konzulski tribun obvaroval tuskulski grad, ki so ga oblegali Latin(c)i: L.

6. C. Sulpicius Peticus Gaj Sulpicij Petik je bil petkrat konzul; l. 361 se je bojeval proti Hernikom in jih premagal, l. 358 je kot diktator porazil bojske Galce, l. 356 in 351 pa Tarkvinijce: L.

7. C. Sulpicius Longus Gaj Sulpicij Long (Dolgi), se je l. 323 kot konzul in pozneje še enkrat l. 317 vojskoval s Samniti (Samnijci) ter jih premagal v Kampaniji: L.

8. P. Sulpicius Galba Maximus Publij Sulpicij Galba Maksim je l. 211 Rim ubranil pred Hanibalovim napadom in v naslednjih letih uspešno poveljeval v spopadih proti makedonskemu kralju Filipu: L.

9. C. Sulpicius Gallus Gaj Sulpicij Gal, vojaški tribun v vojni proti makedonskemu kralju Perzeju, konzul l. 166, je premagal Ligur(ij)ce. Bil je zelo izobražen, dober govornik in poznavalec grške književnosti, ki je (kot kaže) v poznejših letih tudi sam pisateljeval in se poglobljeno ukvarjal z zvezdoznanstvom: Ci., Plin.

10. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je iz zavisti, vendar neuspešno skušal prikrajšati Lucija Emilija Pavla (tega je iz dna duše črtil) za zmagoslavje nad Perzejem. Kot pretor se je l. 151 neuspešno vojskoval v Luzitaniji. Ker je z neko sovražno tolpo, ki se mu je zaupno predala, izjemno kruto ravnal, so ga l. 149 v Rimu obtožili; obsodbe se je sicer rešil, a le s podkupovanjem in nemožatimi prošnjami. Bil je prvi govornik svoje dobe: Ci., Q., Val. Max.

11. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, sin prejšnjega, Saturninov nasprotnik, konzul l. 108: Ci.

12. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba, svak Gaja Grakha, izvrsten govornik, l. 110 javno obsojen, ker se je pustil podkupiti Jugurti: S.

13. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf, rojen l. 124, sprva pristaš aristokratov. Njim naklonjeno je s svojo izjemno govorniško nadarjenostjo vneto deloval za ohranitev ustave zlasti kot ljudski tribun l. 88. Ko se je Cezar l. 87 potegoval za konzulat, ne da bi bil prej pretor, mu je Sulpicij odločno nasprotoval in se zato sprl z njim in njegovo družino. Pozneje ga je na svojo stran pridobil Marij in ga izkoristil za svoje velikopotezne načrte; Sulpicij je predlagal več zakonov, ki sicer niso kazali nobenih prevratnih namenov, so pa očitno bili naperjeni proti senatu in aristokratom (leges Sulpiciae), med njimi še zlasti a) zakon, da ne sme noben senator imeti več kot 2000 denarijev dolga, in b) legemque ad populum tulit qua Sullae imperium abrogaretur, C. Mario bellum decerneretur Mithridaticum Vell. Ker so njegovi predlogi izzvali hud odpor senata in aristokracije, se je Sulpicij obdal s 3000 najetimi vojaki ter z njihovo pomočjo s silo dosegel, da so zakonski predlogi obveljali. Nato je razjarjeni Sula odrinil proti Rimu, ga l. 82 zavzel ter Marija in Sulpicija odstavil. Oba sta sicer pobegnila, a Sulpicija so po izdaji nekega sužnja pri Lavrentu ujeli in usmrtili: Ci., N., Vell.

14. P. Sulpicius Galba Publij Sulpicij Galba, edil skupaj s Ciceronom, s katerim se je pozneje potegoval tudi za konzulat, vendar ni uspel: Ci. ep.

15. Serv. Sulpicius Lemonia Rūfus Servij Sulpicij Lemonija Ruf, menda oče pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius), prijatelj Cicerona, s katerim je skupaj študiral retoriko pri Molonu na Rodosu. Pozneje se je podal v pravniške vode in kot odvetnik še bolj zaslovel kot govornik. Leta 51 je bil konzul skupaj z Markom Marcelom; po daljšem političnem omahovanju se je končno odločil za Cezarja in l. 46 kot namestnik upravljal Ahajo. Po Cezarjevi smrti je zopet politično omahoval in umrl l. 43 na potovanju v Mutino k Antoniju kot senatov odposlanec. Zapustil je veliko učencev in spisov; ohranilo se je le nekaj pisem, ki jih je pisal Ciceronu: Ci., Q., Gell., Dig.

16. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, legat pod Cezarjem v Galiji, l. 54 pretor. Leta 49 se je potegoval za konzulat, vendar je kljub Cezarjevemu priporočilu neslavno propadel. Pozneje se je pridružil zarotnikom zoper Cezarja in bil kot njegov morilec obsojen l. 43: Ci., C., Suet.

17. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf se je pod Cezarjevim poveljstvom bojeval v Galiji, bil l. 48 poveljnik (praetor) Cezarjevega ladjevja in v letih 47—45 upravitelj province Ilirija: Auct. b. Alx.

18. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba je potem, ko je zapravil vse svoje premoženje, naredil samomor: T.

19. Sulpicius Asper Sulpicij Asper je služil v cesarski telesni straži in se udeležil Pizonove zarote proti Neronu; to ga je stalo življenja, njegovo smrt pa opisuje T. kot constantiae exemplum.

20. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je l. 68 po Kr. v starosti 73 let kot Neronov naslednik zasedel cesarski prestol, vendar so ga že januarja l. 69 po Kr. vojaki umorili zaradi njegove skoposti: T., Suet.

21. C. Sulpicius Apollinaris Gaj Sulpicij Apolinar, rojen v Kartagini, učen slovničar, učitelj Avla Gelija in poznejšega cesarja Pertinak(s)a. Napisal je quaestiones epistolicae in v metrični obliki vsebine Plavtovih in Terencijevih komedij ter Vergilijeve Eneide: Gell.

22. Sulpicia Sulpicija
a) pesnica, menda hči pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius). Njeno ljubimkanje z osvobojencem Cerintom (Kerintom, s pravim imenom Kornut) opeva Tibul v 4. knjigi svojih elegij; v isti knjigi je objavil 5 njenih pesniških pisemc, ki jih je pisala svojemu ljubimcu (7.—12.): Tib.
b) pesnica ljubezenskih pesmi iz obdobja cesarja Domicijana, sloveča po svoji zvestobi do soproga Kalena: Mart., Aus., Sid.

23. P. Sulpicius Quirīnus Publij Sulpicij Kvirin ni izviral iz patricijske družine Sulpicijev, pač pa je bil po svoji soprogi Lepidi sorodstveno povezan z Liboni iz Skribonijevega rodu. Kot pogumen vojak in spreten upravnik se je prikupil Avgustu, ki ga je l. 12 imenoval za konzula. Kasneje je baje upravljal provinco Afrika, zagotovo pa kot cesarski namestnik dvakrat provinco Sirija, prvič menda l. 5 pr. Kr., drugič pa nedvomno l. 6. po Kr. Kot provincialni upravitelj se je izkazal tudi na vojaškem področju, saj je porazil več Rimljanom sovražnih ljudstev. Leta 1 pr. Kr. je bil kot comes et rector iuvenis dodeljen mlademu, za namestnika v provinco Armenija poslanemu Gaju Cezarju; spotoma se je poklonil Tiberiju, ki je bival na Rodosu, ta pa mu je ostal zvest prijatelj vse do njegove smrti l. 21 po Kr., ko je dal njegovo truplo pokopati na državne stroške: T., Vell., Suet., Fl. — Kot adj. Sulpicius 3 Sulpícijev: horrea H. (nekega Sulpicija Galbe, ki je imel v Horacijevem času v Rimu veliko zalogo vina), lex Fl. (zgoraj pod št. 13 omenjenega ljudskega tribuna Publija Sulpicija Rufa). — Od tod adj. Sulpiciānus 3 Sulpícijev, sulpicijánski: classis C. (pod št. 17 omenjenega pretorja P. Sulpicija Rufa), seditio Q. (ki ga je sprožil ljudski tribun Publij Sulpicij Ruf; gl. št. 13).

šport [ó] moški spol (-a …) der Sport (avtomobilski Autorennsport, borilni Kampfsport, invalidski Versehrtensport, izravnalni Ausgleichssport, jahalni Reitsport, jutranji Frühsport, kasaški Fahrsport, kolesarski Radsport, konjski Pferdesport, letalski Luftsport, Flugsport, ljudski Volkssport, množični Breitensport, Massensport, nacionalni Nationalsport, plavalni Schwimmsport, poklicni/profesionalni Profisport, sankaški Rodelsport, na ledu Eissport, na prostem Geländesport, za prikaz moči Kraftsport, tekmovalni Wettkampfsport, Leistungssport, veslaški Rudersport, vodni Wassersport, vrhunski Hochleistungssport, Spitzensport, zimski Wintersport)
za šport kaj narediti: aus Sport
navdušen za šport sportbegeistert
oddelek za šport das Sportamt
… športa Sport-
(fiziologija die Sportphysiologie, ljubitelj der Sportfreund, svet die Sportwelt)
ki se ukvarja s športom [sporttreibend] Sport treibend
ukvarjati se s športom Sport treiben
znanost o športu die Sportwissenschaft

tabella -ae, f (demin. k tabula)

1. deščica, plošča, ploščica, tablica: Plin. idr., heu quantum fati parva tabella tulit O. (deska, na kateri sta bila izpostavljena Romul in Rem), tabella liminis Cat.; pistor struit multiplices tabellas Mart. kolačne krožce, plasti peciva, rezine peciva.

2. occ.
a) pahljača: quos (sc. ventos) faciat nostrā mota tabella manu O.
b) igralna deska (deščica): parva tabella capit ternos utrimque lapillos O., ternis instructa tabella lapillis O.
c) slika, sličica: Ci. ep., O., Plin. idr., gemmas, marmor, ebur, Tyrrhena sigilla, tabellas H., Pausiaca tabella H.; poseb. zaobljubna (votivna) tablica: tabellae memores O., votiva tabella H., Iuv.; tudi samo tabella: Tib., posita est multa tabella deae O.
d) glasovnica α) na ljudski skupščini: diribitae tabellae, recitatae Ci., dum de te quinque et septuaginta tabellae diribeantur Ci.; pri glasovanju o zakonih je dobil glasovalec eno tablico z napisom U. R. = uti rogas = kakor predlagaš, drugo z napisom A. = antiquo = naj ostane po starem. β) sodnikov: de quo vos sententiam per tabellam feretis Ci., huic iudicialis tabella committetur? Ci., tabellam dimittere Sen. ph. oddati glas, glasovati; vsak sodnik je dobil tri tablice s kraticami oz. napisi: eno tablico s kratico za oprostitev A. = absolvo, drugo s kratico za obsodbo C. = condemno, tretjo s kratico za razveljavitev razsodbe N. L. = non liquet = stvar ni jasna: ternas tabellas dare ad iudicandum iis, qui … Ci., discit placere sibi ternas tabellas dari ad iudicandum C.
e) pisalna tablica (deščica): tabellis pro chartis utebantur antiqui Fest., vix sumptae Musa tabellae imponit manus O., testimonium per tabellam dare T. pis(me)no pričati, Libyn puerum tenentem tabellam Plin., litteras tabellae quam optime insculpere Q., de tabellā legit Ap., in tabellis quos consignavi hic heri latrones Pl. Take tablice so bile lesene (abiegnae) in prevlečene z voskom (ceratae). Za pisma in listine so uporabljali več tablic, ki so jih povezali z nitmi in zapečatili; zato v meton. pomenu (3. a) in b)) vedno v pl.

3. meton.
a) pismo, starejše list, zapis(ek), spis: elapsae cecidere tabellae O., tabellas proferri iussimus Ci., hodie allatae sunt tabellae Pl., ex tabellis iam faxo scies Pl., ut tabellas consignemus Pl., video mitti recipique tabellas O., recitatae sunt tabellae O., tabellae laureatae L. poročilo o zmagi.
b) listina, dokument, akt, spis = pogodba, oporoka, menica ipd.: obsignatis agis mecum tabellis Ci. zapisnik o tem, kar sem rekel, signatae tabellae publicae L. zapečatene javne listine, tabellae quaestionis Ci. zapisnik o preiskavi, falsas signare tabellas (oporoko) Iuv., tabellas dotis (ženitno pogodbo) consignare Suet., tabella emptionis Sen. rh. kupni list, kupna pogodba, quadringentorum reddis mihi tabellas Mart. menico, obveznico.

tribun moški spol (-a …) der Tribun
ljudski tribun Volkstribun

tribún tribun moški spol

ljudski tribun tribun du peuple
vojaški tribun tribun militaire

tribún (-a) m

1. hist. tribuno:
ljudski tribun tribuno della plebe
vojaški tribun tribuno militare

2. ekst. tribuno:
ljudski tribun capopopolo

tribún tribuno m

ljudski tribun tribuno m del pueblo

tribūnicius 3 (tribūnus) tribúnski, tribúnov, in sicer

1. ljudskotribunski, ljudskega tribuna (ljudskih tribunov) (gen.): Val. Max., Fl. idr., potestas C., Ci., vis C., intercessio C. ki pripada ljudskim tribunom, do katere imajo ljudski tribuni pravico, procellas L. ali seditiones S. ki so jih sprožili (obudili) ljudski tribuni, ius, collegium Ci., rogationes, leges Ci. ki so jih predlagali (sprožili) ljudski tribuni, comitia Ci. ep. za volitev ljudskih tribunov, candidati Ci. ep. kandidati za tribunat, potegujoči se za tribunstvo, viatores T. tribunski biriči, sodni sluge; subst. tribūnicius -iī, m (sc. vir) bivši (ljudski) tribun: Ci., L.

2. vojaškotribunski, vojaškega tribuna (vojaških tribunov) („polkovniški“): equites Romanos in tribunicium restituit honorem C.

Tripolis -is, acc. -im, abl. -ī, f (Τρίπολις „Trimestje“, tri mesta skupaj) Trípolis, Trípola, ime več pokrajin in mest s tremi občinami

1. gorska pokrajina v Tesaliji s tremi mesti: L. Od tod Tripolitānus ager Trípolsko (Tripolitánsko) ozemlje: L.

2. mesto v Tesaliji Hestiotidi z vzdevkom Scaea (Skajska Tripolis (Tripola)): L.

3. pokrajina v Arkadiji s tremi mesti (Kalia, Dipona, Nonacris): L.

4. pokrajina v Afriki ob Mali Sirti (zdaj Tripoli) s tremi mesti (Oea, Subrata, Leptis Magna); enako Tripolitāna provincia Trípolska (Tripolitánska) provinca (pokrajina): Eutr.

5. mesto v Feniciji (zdaj al-Mīna pri kraju Tarābulus aš-Šām; ime je nastalo po ljudski etim. iz fen. %arpol „nova dežela“): Mel., Plin. Od tod Tripoliticum vinum trípolsko (tripolítsko) vino: Plin.

6. mesto in trdnjava, pa tudi reka v Pontu: Plin.

7. mesto v Frigiji; od tod Tripolitānī -ōrum, m Trípolci, Tripolitán(c)i: Plin.

tulipe [tülip] féminin, botanique tulipan; predmet tulipanske oblike

la tulipe (histoire) veseljaški, živahen vojak
Fanfan (= enfant) la Tulipe ljudski junak
tulipes sauvages, cultivées divji, gojeni tulipani

umetnik [é] moški spol (-a …) der Künstler (ljudski Volkskünstler, odrski Bühnenkünstler, profesionalni Berufskünstler, amaterski Laienkünstler)
po sili umetnik ein Möchtegernkünstler
umetniki množina Künstler množina, die Künstlerschaft
portret umetnika das Künstlerportrait

university [ju:nivə́:siti]

1. samostalnik
univerza, vseučilišče; člani univerze, univerzitetna oblast; športno moštvo univerze

2. pridevnik
univerziteten, vseučiliški

university entrance examination sprejemni izpit na univerzi
University Extension ljudski univerzitetni (večerni) tečaji, ljudska univerza
university student študent univerze, visokošolec
to go up to the university iti na študij na univerzo, študirati na univerzi
to go down from the university zapustiti univerzo; iti na počitnice

versi-pellis (vorsi-pellis) -e (vertere in pellis)

1. svojo kožo spreminjajoč, svojo podobo spreminjajoč, spreminjajoč (pretvarjajoč) se: versipellem se facit Pl. (o Jupitru); poseb. volkodlak = človek, ki se lahko (po ljudski vraži) spremeni v volka: Plin., Petr., Ap.

2. metaf. „spreminjajoč kožo“ = prekanjen, lokav, zvit, zvijačen: homo Pl., quicum versipellis fio Luc. ap. Non., testis Vulg., adversarius, astutia Aug., modus Arn., hortamen Prud.

volēmus (pri nekaterih avtorjih tudi volaemus) 3 (po ljudski etim. iz vola roka, prgišče; torej = roko (dlan) polneč, velik kot roka (dlan); morda je beseda sor. z osk. valaemom = optimum, valaímos = optimus): pirum Cloatius ap. Macr. (hruška) fúntnica, vrsta velikih hrušk; nav. v pl. pira volema: Ca., V. (pri katerem najdemo obl. volaema), Col., Plin., Serv., Isid.

Volksempfinden: das gesunde Volksempfinden zdravi ljudski občutek

voto moški spol zaobljuba; votivna slika (plošča); glas(ovanje); glasovalna (volilna) pravica; želja; kletvica; sodba, mnenje

voto activo, pasivo aktivna, pasivna volilna pravica
voto de amén, voto de reata (fig) slepa pritrditev
voto de confianza glasovanje o zaupnici
voto consultivo posvetovalni glas
voto popular ljudski glas
derecho de voto (general) (splošna) volilna pravica
dar su voto izraziti svoje mnenje
depositar el voto oddati svoj glas (pri volitvah)
no tener voto, no ser voto (fig) nobenega mnenja (sodbe) ne imeti
votos pl redovniška zaobljuba
(aprobado) por mayoría de votos (sprejet) z večino glasov
número de votos število glasov
echar (ali soltar) votos bruhati kletvice
recoger los votos zbrati glasove