Franja

paggio m (pl. -gi) paž:
capelli alla paggio kratko ostriženi lasje

paglia

A) f

1. slama:
balla di paglia bala slame
paglia di legno embalažni skobljanci
avere la coda di paglia pren. kaj skrivati, čutiti se krivega
aver paglia in bocca pren. kaj vedeti, a molčati
bruciare come la paglia goreti kot bakla
è una paglia to je suhec, drobiž
fuoco di paglia pren. kratkotrajen plamen, navdušenje
sedia di paglia slamnata stolica
uomo di paglia (prestanome) pren. slamnati mož

2. obrt slamnat izdelek

3. metal. progavost

B) agg. invar. svetlorumen, svetlomoder:
capelli color paglia svetlomodri lasje

pámet (-i) f ragione, senno, testa, intelletto; buon senso; giudizio; criterio:
poslušati, ubogati pamet ascoltare la ragione, comportarsi assennatamente
biti ob pamet perdere la testa
imeti več sreče kot pameti avere più fortuna che giudizio
pamet ga je srečala, prišel je k pameti ha messo la testa a posto, a partito
biti kratke pameti avere un cervello di gallina, essere corto di mente
ne priti (komu)
niti na kraj pameti non passare neppure per l'anticamera del cervello
soliti komu pamet imporre a qcn. il proprio punto di vista
zmešati komu pamet far perdere la testa a qcn.
spraviti koga k pameti riportare qcn. alla ragione
biti skregan s pametjo fare a pugni col buon senso
učiti se na pamet imparare, studiare a memoria
govoriti na pamet parlare a braccio
kaj trditi na pamet affermare qcs. senza prove
česa takega človeška pamet ne pomni non è successo a memoria d'uomo
zaboga, ali si pamet zgubil! ma che hai le traveggole!
po moji pameti secondo me, a mio avviso
imej pamet!, pamet v roke! attento!, pensaci su!; coraggio!
zdrava pamet (comune) buon senso
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
PREGOVORI:
pamet je boljša kot žamet vale più la saggezza della ricchezza

pepe m

1. bot. poprovec (Piper nigrum)

2. kulin. poper (začimba):
pepe in grani poper v zrnih
pepe macinato mleti poper
pepe bianco, nero beli, črni poper
essere tutto pepe biti živi ogenj
non metterci né sale né pepe pren. ne vtikati, vmešavati se (v)
non sapere né di sale né di pepe biti plehek (tudi pren.);
rispondere col sale e col pepe pren. odgovoriti ostro, zbadljivo

3. ekst. kulin.:
pepe di Caienna paprika (začimba)
pepe di Giamaica (pimento) piment

4.
sale e pepe poprasto siv:
vestito sale e pepe siva obleka
capelli sale e pepe osiveli lasje

pepélen (-lna -o) adj.

1. per la cenere

2. cenericcio, cenerino; cinerario; cenere:
pepelni lasje capelli cenere

pepélnato adv.
pepelnato sivi lasje capelli grigio cenere, capelli topati

permanenter [-manɑ̃te] verbe transitif narediti trajno kodranje las

cheveux masculin pluriel permanentés trajno kodrani lasje
se faire permanenter dati si trajno kodrati lase

peščen pridevnik
1. (o pesku) ▸ homok-, homokosPovezane iztočnice: peščena ura, peščeni vihar, peščena nevihta, peščena plaža, peščena obala, peščena kopel, peščena tla, peščena zemlja, peščena prst, peščeni lapor, peščeno morje, peščeni filter, peščeno igrišče, peščeni grad

2. (o barvi) ▸ homok- Peščeni odtenki se zelo lepo podajo k živahno rdeči barvi. ▸ A homokárnyalatok nagyon jól illenek az élénkpiros színhez. Peščene lase mu je mama z dlanmi gladila h glavi. ▸ Az anyja a kezével simította a fejére a homokszínű haját.

pinguis -e, adv. -iter (sor. z gr. πῑμελή tolšča, πίων tolst, lat. o-pīmus)

1. tolst(oben), tolščoben, tolstljat, masten, maščoben, debel, dobro rejen (naspr. macer, exilis): Col., Iuv. idr., agnus V., Pl., Thebani Ci., me pinguem vises H.; prolept.: pascere pingues agnos V. dobro vzrediti (vzrejati); subst. pingue -is, n tolšča, mast (med mesom), salo: V., Plin.

2. tolst, masten, sálen, sálast: oleum, olivum, caseus, arvina V., merum H. ali vinum Col. oljasto, oljnato, gosto, močno, ficus H. sočna, coma Mart. pomaziljeni, balzamirani ali = sami po sebi mastni, gosti lasje: Suet., ara V. omočen od masti (in krvi) darilnih živinčet, pyra taedis pinguis V. omaščena (mastna) od smolnatega lesa (smolnice), flamma O. masten (od kadila), solum pinguiter (zaradi mastnosti) densum Col.; pren.: ille pexus pinguisque doctor Q. s skodranimi in namaziljenimi lasmi, načičkani in naličkani (= prelični).

3. metaf.
a) masten, rôden, rodoviten, ploden, obilen, bujen, bogat, poln: horti, humus V., arva Sen. ph., ager Col., solum V. (naspr. s. macrum), sanguine pinguior campus V. poljana, obilno pognojena s krvjo, Phrygia H., Nilus pingui flumine V. z rodovitnim tokom, z rodovitnimi rečnimi nanosi, stabula apum V. medovite, medonosne, polne medu; pren.: pinguius succurrere Icti. močneje, obilneje, izdatneje, pinguius accipere Icti. ne prenatanko, ne preveč natančno; occ. dober, zadovoljiv, povoljen, ugoden, ugajajoč, udoben, prijeten, zlóžen, miren: amor, somnus O., otium, recessus, vita Plin. iun.
b) premazan, namazan: crura luto Iuv., virga Mart. limanica, lepljenica.
c) debel (na otip, za občutek), gost: folium Plin., toga Suet., caelum (zrak) Ci.
d) nerezkega (neostrega, neizrazitega) okusa, blag, mil: sapor Plin., quod pingue dici posset Plin.
e) (o barvi) poln, živ(ahen), kričeč, pisan, barvit, živopisen: colore pingui Plin., iaspis glauco pingui Plin., e candidis coloribus pinguissimus Plin.
f) (o glasu) izgovarjan široko, širok, debel: sonus, verba Q.
g) (o umu) nebister, brez ostrine, top, neroden, neokreten, štorast, okoren: ingenium O., tardo cognomen pingui damus H., pingui Minervā Ci., H. (gl. Minerva).
h) (o govoru) nabuhel, nabrekel, pompozen, preobložen, razkošen, (pre)nadut: poëtae pingue quiddam sonantes Ci. nekako nabreklo se glaseči, facundia (sc. Pindari) Gell.

plátinast

lasje platinaste barve cheveux moški spol množine platine (ali platinés)
blondinka z lasmi platinaste barve blonde ženski spol platinée

platinato agg.

1. platiniran

2. platinast:
capelli platinati platinasti lasje
bionda platinata plavolaska (s platinastimi lasmi)

platine¹ [platin] masculin platina; adjectif, invariable platinaste barve

cheveux masculin pluriel platine lasje platinaste barve
blond platine platinasto blond

platiné, e [-tine] adjectif platinaste barve

cheveux masculin pluriel platinés lasje platinaste barve
blonde féminin platinée blondinka z lasmi plinaste harve

plàv blond; bleu

plavi lasje cheveux moški spol množine blonds
plavo morje, nebo mer ženski spol bleue, ciel moški spol bleu

plešast pridevnik
1. (brez las) ▸ kopasz, tarLani jeseni so mi začeli tako izpadati lasje, da sem postala skoraj plešasta. ▸ Tavaly ősszel annyira elkezdett hullani a hajam, hogy majdnem megkopaszodtam.
2. (o površini) ▸ kopasz, kopárNa Trgu revolucije je ubogo staro živo mejo in "plešasto" zelenico nadomestila urejena cvetlična greda. ▸ A Forradalom téren a szegényes régi sövényeket és a „kopasz” gyepet takaros virágágyás váltotta fel.
Brocken je gosto poraščen z mešanim gozdom, proti vrhu se gostijo smreke, čisto na vrhu pa je kamnito plešast. ▸ A Brockent sűrű vegyes erdő fedi, a teteje felé haladva lucfenyőkkel, a hegycsúcs pedig sziklás és kopár.

počesáti peigner, coiffer , (s krtačo) brosser (les cheveux) , (znova) recoiffer

počesati se se peigner, se coiffer, (s krtačo) se brosser (les cheveux)
na hitro se počesati se donner un coup de peigne
slabo počesani lasje cheveux moški spol množine en broussaille

podìlaziti -īm spreletavati: podilaze me žmarci spreletava me zona; podilazi me jeza lasje se mi ježijo

poivre [pwavrə] masculin poper; figuré nespodobnost, obscenost; populaire žganje; strup; spolna bolezen

poivre et sel črno-bel, sivo meliran
cheveux masculin pluriel poivre et sel siveči lasje
grain masculin de poivre poprovo zrno

pokonci¹ [ô] ne ležeč: aufrecht, pri predmetih: hochkant
Glavo pokonci! Kopf hoch!
postaviti pokonci aufstellen, aufrecht hinstellen
planiti pokonci aufspringen, auf die Beine springen, hochfahren
spraviti pokonci auf die Beine bringen/reißen, medicina bolnika: aufpäppeln
figurativno lasje (mu) stojijo pokonci die Haare stehen (ihm) zu Berge

pokônci adv. diritto, eretto; su, in piedi:
držati se pokonci stare diritto
komaj se držati pokonci reggersi a malapena in piedi
pren. upanje ga drži pokonci la speranza lo mantiene in vita
planiti pokonci alzarsi su, balzare in piedi
pren. biti pokonci (biti zdrav, bolje se počutiti) essere sani, stare bene; (biti buden, vstati) stare su, stare svegli, alzarsi (biti vznemirjen, pozoren) essere in subbuglio; stare all'erta; (biti zaposlen) essere impegnati
biti zgodaj pokonci alzarsi presto
ob zločinu je bilo pokonci vse mesto il delitto sconvolse l'intera città
pri iskanju zločinca je bila pokonci vsa policija alla ricerca del delinquente erano impegnate tutte le forze dell'ordine
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. lasje so mi šli pokonci mi si rizzarono i capelli, presi una terribile paura
pren. držati pokonci (podjetje, revijo ipd. ) tenere in piedi (un'azienda, una rivista,...)
pren. imeti ušesa pokonci essere tutto orecchi
pren. nositi glavo pokonci andare con la testa eretta
pren. postaviti se pokonci ribellarsi
pren. spraviti otroke pokonci (vzgojiti) allevare i bambini
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi