Franja

draw^*1 [drɔ:]

1. prehodni glagol
vleči, vlačiti, potegniti; pritegniti, nategniti, napeti, nategovati; dvigniti; raztegniti; privlačiti; izvabiti; populiti, izdreti; (na)risati, upodobiti, opisati, prikazati; zasnovati, načrtati; točiti, črpati, sesati; dobiti, dobivati; (s)pačiti
trgovina izdati, trasirati (menico); preiskati (lovci grmovje) (from)
sklepati; vdihniti (to, into)
pregovoriti (from)
odvrniti, odvračati (od česa)
šport neodločeno igrati
mornarica gaziti

2. neprehodni glagol
vleči (se); bližati se, prihajati; žrebati; dihati; ugrezniti, ugrezati, pogrezati se; skrčiti, krajšati se
šport neodločeno igrati

to draw attention opozoriti
to draw a bead on s.o. nameriti na koga puško ali samokres
to draw cloth pospraviti mizo (po jedi)
to draw first blood prvi napasti
to draw blood preliti kri, raniti
to draw blank ne zaslediti plena; figurativno razočarati se
to draw the long bow pretiravati, izmišljati si
to draw breath vdihniti, zajeti sapo
to draw a chicken otrebiti piščanca
to draw the curtain potegniti zastor; figurativno zaključiti pogovor, narediti konec
draw to a close (ali an end) bližati se koncu
to draw it fine natanko odmeriti
to draw a deep breath globoko vdihniti
to draw battle neodločeno končati bitko
to draw game neodločeno končati (igro)
to draw the line at zarisati ostro mejo
to draw lots žrebati
draw it mild! ne izmišljaj si, ne pretiravaj!
to draw one's sword against s.o. napasti koga
to draw a veil over s.th. prikriti, zastreti kaj
to draw stumps končati igro (cricket)
to draw rein ukrotiti
figurativno to draw the teeth of onesposobiti
to draw interest obrestovati se
to draw a conclusion from s.th. sklepati iz česa
to draw a sigh vzdihniti

échafaud [ešafo] masculin morišče; figuré smrtna kazen; stavbni oder

le coupable risque l'échafaud krivec je v nevarnosti, da ga doleti smrtna kazen (pod giljotino)
monter à l'échafaud iti na morišče, pod giljotino
finir sur l'échafaud končati na morišču

en v, na, pri, ob; od; za; proti; iz; z

en la calle na ulici
en casa doma
en otro lugar (kje) drugje
en Madrid v Madridu
en todas partes vsepovsod
la comida está en la mesa obed je na mizi
beber en un vaso piti iz kozarca
fumar en pipa kaditi iz pipe
en verano poleti
en breve v kratkem
en fin končno
de día en día od dneva do dneva
de cuando en cuando od časa do časa
besar en la frente poljubiti na čelo
vender en 10 pesetas prodati za 10 peset
apreciar en mucho visoko ceniti
en broma v šali, za šalo
en serio resno
en favor de v korist, na ljubo
en voz alta glasno
en voz baja tiho
le conocí en el andar spoznal sem ga po hoji
terminar en un vocal končati se na samoglasnik
fértil en granos bogat z žitom
creer en Dios verovati v boga
en efecto dejansko
en particular posebno, zlasti
en secreto skrivaj
en silencio molče
en vano zaman

end¹ [end] samostalnik
konec, kraj, zaključek; meja; propad, smrt; namen, cilj; izid, uspeh, posledica, korist

East End vzhodni del Londona
at the far end na drugem koncu
to be at one's wits' end ne vedeti, kako in kam
up to the bitter end, to the end of the chapter do samega konca, do smrti
to come to an end končati se
to come to the end of one's tether doseči skrajno mejo, biti na koncu
no end of a fellow sijajen dečko
pogovorno to go off the deep end razburiti, razjeziti se, pobesneti
my hair stood on end lasje so mi stali pokonci
to have s.th. at one's fingers' end dobro vedeti ali znati
to get hold of the wrong end of the stick začeti na napačnem koncu
in the end na koncu, končno
geometrija the end of the line krajišče
no end of neskončno, neizmerno
the end justifies the means namen posvečuje sredstva
to keep one's end up pretolči, prebi(ja)ti se
the latter end starost, smrt
at a loose end brez posebnega opravila
to make both ends meet prebi(ja)ti se z denarjem
to no end zaman
shoemaker's end dreta
to the end that zato, da bi
to what end? čemu?
West End zahodni del Londona
end to end po dolžini, drug za drugim
at your end pri vas, v vašem kraju
to have at one's tongue's end imeti na koncu jezika

Ende, das, (-s, -n)

1. konec (Ende April konec aprila, Ende des Jahres konec leta, am Ende na koncu), letzten Endes konec koncev; zu Ende na koncu/do konca/končan; zu Ende gehen iti h koncu, končevati se; etwas zu Ende bringen dokončati; ein Ende nehmen končati se; bis zum bitteren Ende do grenkega/žalostnega konca

2. (ein Stückchen) konček, von Wegen: lep kos (poti); Jagd bei Geweihen: parožek, odrastek

exsequor in exequor -quī -secūtus sum

I. do groba spremiti (spremljati), za pogrebom koga iti: uxorem Pl., funus Massur. Sabin. ap. Gell., qui labores morte finisset gravīs, hunc omni … laude et laetitia exsequi Ci. poet.

— II.

1. (sovražnika do konca) preganjati, zasledovati: vos, dii, testes facio me Tarquinium ferro ignique exsecuturum L.; occ. kaj (poseb. jur.) zasledovati, kaznovati, maščevati: rem tam atrocem, dolorem, deorum iura violata L., delicta Suet., omnia scire, non omnia exsequi T., iniurias hospitum accusationibus Plin. iun., crimen, iniurias Icti.; abs.: caesus est; exsequar Sen. ph. maščevati ga hočem.

2. pren.
a) zasledovati kaj = poganjati se za čim, prizadevati si za kaj, stremeti za čim, skušati kaj doseči: aspectum tuum Pl. hrepeneti po … , aeternitatem Ci., sua consilia, suam spem L.
b) occ. α) iskati svojo pravico, uveljaviti (uveljavljati) svojo pravico: ius suum armis C., formulam iuris exsequendi constituere L., exsequi litem, causam Icti. β) kaj (poizvedujoč) zasledovati, dognati, spraševati, raziskovati, izslediti: si vis veram rationem exsequi Ter., sciscitando aliquid exsequi L., quae cognosse in rem erat, summā omnia cum cura inquirendo exsequebatur L.; z odvisnim vprašanjem: quem locum ipse capturus esset, cogitando aut quaerendo exsequebatur L.; exsequi si quidem omnia humanus animus queat Plin. Od tod adj. pt. pr. exsequēns -entis raziskujoč, izsledujoč: memoriarum veterum exsequentissimus Gell. zelo marljiv raziskovalec. γ) kako stranko slediti, prijeti se je, držati se je: sectam meam exsecutae comites Cat.
c) izvršiti (izvrševati), izvesti (izvajati), opraviti (opravljati), storiti, dokončati: imperium Ter., Sil., rem astute Pl., cum aliquo sermonem Pl. spustiti se s kom v pogovor, orationem, mandata vestra, munus officii, omnia regis officia et munera, in exsequendis negotiis Ci., id non exsequi usque ad extremum Ci. ne dokončati, ne vztrajati v … , exsequi mandata, decreta, officia, negotium, quod idoneum videtur S., praecepta V., iussa V., Cu., hoc unum mihi exsequere V. stori mi, exsequi pompas V. slaviti = svečano obhajati, ministeria L., incepta L. nadaljevati, propositum Val. Max., occasio exsequendi sceleris Cu., exsequi non ducis magis quam militis munia Cu., accusationem T. končati, obsidiones T., mortem Pl., T. „smrt izvesti“ = smrt si zadati, usmrtiti se; abs.: fuisse eum … in exsequendo virum Vell.; z ut: mihi exsequi certa res est, ut abeam Pl. V pass. pomenu: exsecuto regis imperio Iust., sententiae exsequentur ali an … iudicis sententia exsequi possit Ulp. (Dig.).
č) „z besedami izvajati“ = (p)opisovati, pripovedovati, razvi(ja)ti, povedati, razložiti (razlagati): ea vix verbis exsequi posse Ci., protenus mellis dona exsequar V., exsequi laudes, viam consilii scelerati, subtiliter numerum L., multos ambitus fecerim, si quae variant auctores omnia exsequi velim L., haec exsecutus sum pluribus Ph., consilium diutius exsequi supervacuum est Cu., brassicae laudes longum est exsequi Plin., haec omnia copiosius, diligentius, verbosius exsequi Q., ea in libro primo Q., imagines et elogia universi generis Suet.; abs.: perge exsequi Pl., in exsequendo suas vires adhibere Q.; z odvisnim vprašanjem: exsequebatur, quae derivatio esset L., diligentissime est exsecutus, quid … soleret accidere Q., exsequendum reor, quae tua copia (fuerit) T.
d) kaj zlega (skupaj s kom) prebiti, presta(ja)ti, (pre)trpeti, česa zlega soudeležiti (soudeleževati) se: hanc aerumnam, sororis causā egestatem Pl., lucri causā probrum Pl. požreti, fatum Pompei unā Ci., cladem illam fugamque Ci.

exsolvō (exolvō) -ere -solvī -solūtum (decomp.)

I.

1. odvezati, razvezati, odpreti: restim, cistulam Pl., nexūs Lucr., glaciem Lucr. raztopiti, venas T. ali bracchia ferro T. odpreti, prerezati si žile, alvus exsoluta T. odprto telo, driska, exsolvere amictūs Stat.

2. pren.
a) razvozlati, razmotati, (raz)rešiti, odpraviti, pregnati: nodum huius erroris L. vozel te negotovosti (raz)rešiti, exsoluti plerique legis nexus T., vinclis exsolutis T.; exsoluisse (= exsolvisse) famem O., exsolvere metūs Lucan., pudorem Stat., obsidium T. ukiniti, končati.
b) razložiti, razjasniti: exsolvere nobis, quare … Lucr.

— II.

1. rešiti (reševati) česa: iube sis me exsolvi cito Pl., vinculis exolutus Suet., exsolvere sese omnibus e nervis Lucr., paulatim exsolvit se corpore V., exsolutum a latere pugionem reddebat T.; pren. (z abl.): česa oprostiti, rešiti, osvoboditi: illas errore et te simul suspicione exsolves Ter., exsolvere se occupationibus Ci., facile me vituperatione exsolveritis Ci., artis religionum animum nodis exsolvere Lucr., exsoluti religione animi L., exsolvere plebem aere alieno L., nexos L. epit., me exsolvite curis V., exsolvere se voto Petr., Iturium poenā exsolvere, custode exsolutus T., aliquem sollicitudine Plin. iun.

2.
a) poslovno plačati, izplačati, poplačati: pretium Pl., nomina mea Ci. ep., stipendium praeteritum L., ali stipendia pluribus retro debita Lamp. zaostalo mezdo, mercedem decurioni, legata, domuum et insularum pretia T., aes alienum PLin. iun., dotem uxori Aur.
b) pren. (kaj dolžnega, obljubljenega) dopolniti, izpolniti: vota Pl., nec exsolvit id, quod promiserat Ci., exsolvere recte factis gratiam L. ali grates T., fidem L., Plin. iun. besedo držati, ius iurandum L., praemia poenasque L. razdeliti (razdeljevati), poenas morte T. s smrtjo plačati, poenas male consultorum Vell. kazen trpeti, culpam T. izbrisati, poravnati, beneficia T. (po)vrniti, promissum suum T.

faks samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi (naprava) ▸ faxLani smo dobili prostore v občinski stavbi, kjer imamo telefon, faks, računalnik. ▸ Tavaly az önkormányzati épületben kaptunk helyiségeket, ahol van telefon, fax, számítógép.
Po faksu jim pošljem fotografijo. ▸ Faxon elküldöm nekik a fotót.
Povezane iztočnice: faks modem

2. (sporočilo) ▸ faxLahko nam pošljete faks, nam pišete ali pa pošljete elektronsko pošto. ▸ Küldhet faxot és levelet, de küldhet e-mailt is.

3. neformalno (fakulteta) ▸ egyetem, suli, fősuliV prvem letniku faksa je najel majhno študentsko sobico v Ljubljani in iskal cimra. ▸ Mikor elsőéves volt, egy apró szobát vett ki Ljubljanában, ahova lakótársat keresett.Veliko sem delal, malo hodil na faks. ▸ Sokat dolgoztam, keveset jártam be az egyetemre.
Lahko bi končal faks, ampak me je življenje zaneslo drugam. ▸ Befejezhettem volna az egyetemet, de az élet máshova sodort.

fakultéta (-e) f

1. šol. facoltà:
vpisati se na medicinsko fakulteto iscriversi alla facoltà di medicina, a medicina
diplomirati na filozofski fakulteti laurearsi alla facoltà di lettere e filosofia, in lettere
pog. imeti fakulteto avere la laurea
končati fakulteto laurearsi
pravna fakulteta facoltà di giurisprudenza; legge
fakulteta za strojništvo, za arhitekturo facoltà di ingegneria, di architettura

2. mat.
n fakulteta facoltà N

fall out neprehodni glagol
začeti prepir; izstopiti; pripetiti se; biti posledica; izvleči se; napraviti izpad

fall out well (ill) dobro (slabo) se končati; splačati (ne splačati) se

fin [fɛ̃] féminin konec, zaključek; smrt; cilj, namen, smoter; juridique ugovor, tožba; grammaire izglas

fin d'alerte konec alarma
fin d'année, de l'année konec leta
fin d'investissement investicijski cilj
fin du monde konec sveta
fins pluriel de série ostanki (končna razprodaja)
fin de non-recevoir kategorična odklonitev, zavrnitev
la fin justifie les moyens namen posvečuje sredstva
aux fins de zaradi, v namen, zato (da ...)
à cette fin, à ces fins v ta namen
à seule fin de z namenom, da bi
c'est le commencement de la fin to je začetek konca
c'est la fin de tout (familier) to je pa že višek! tu se pa vse neha!
à la fin na koncu, končno
à la fin des fins nazadnje, končno
à la fin de mai konec maja
à telle fin que de raison za vsak primer
à toutes fins utiles za poljubno uporabo
en fin de compte konec koncev
sans fin brez konca, brezkončen
sauf bonne fin z običajnim pridržkom
fin courant, prochain (commerce) konec tekočega; prihodnjega meseca
fin janvier (commerce) konec januarja
avoir, faire une belle fin imeti lepo smrt, lepo umreti
n'avoir ni fin ni cesse ne imeti ne konca ne kraja; ne se poleči
approcher de la fin bližati se koncu, iti h kraju, bližati se smrti
arriver, en venir à ses fins doseči svoj cilj, uveljaviti svojo voljo
être en fin de liste biti na koncu seznama
être en fin de course biti izčrpan po hudem naporu, po težkem delu
être sur ses fins (sport) biti na koncu svojih moči
faire une fin spremeniti svoje življenje, poročiti se
mener une chose à bonne fin stvar zadovoljivo, dobro, srečno izpeljati
mettre fin à quelque chose napraviti čemu konec
mettre fin à ses jours napraviti samomor
parvenir à ses fins doseči svoj cilj
prendre fin končati se
la réunion a pris fin à quatre heures zborovanje (shod, seja) se je končalo ob štirih
renvoyer quelqu'un des fins de la plainte (juridique) koga oprostiti
répondre par une fin de non-recevoir odgovoriti odklonilno, odbiti, zavrniti (à quelqu'un koga)
tirer, toucher à sa fin iti h koncu, h kraju, končavati se

fresco

A) agg. (m pl. -chi)

1. (prijetno) hladen, svež:
aria fresca svež zrak
pane fresco svež kruh
frutta fresca sveže sadje
star fresco pren. biti v kaši, v škripcih:
stai fresco! gorje tebi!, slabo se ti piše
notizia fresca sveža novica
essere fresco di studi pravkar končati študij
essere fresco di una malattia pred kratkim preboleti bolezen

2. pren. svež, mlad, cvetoč:
essere fresco come una rosa biti kot roža, biti svež kot vrtnica
carni fresche jedro meso, čvrsto telo
colorito fresco zdrava barva

3. vesel, živahen:
risata fresca vesel smeh

4. svež, čil, spočit:
mente fresca spočita glava
truppe fresche nove čete

B) m

1. hlad, svežina:
è fresco, fa fresco sveže je
godere il fresco hladiti se
mettere il vino, la frutta al fresco dati vino, sadje na hladno, hladiti
mettere qcn. al fresco pren. spraviti koga na hladno, v luknjo
tenere qcn. in fresco pren. norčevati se iz koga, dražiti koga

2. tekstil fresko (tkanina)

C) avv.
di fresco pred kratkim, pravkar
fresco fresco nesramno, predrzno:
se ne è venuto fresco fresco a dire che... prav predrzno je prišel povedat, da...

gattabuia f pog. šalj. ječa, luknja, keha, arest:
finire in gattabuia končati v kehi

gehen (ging, gegangen)

1. iti, (öfter, lange) hoditi; odhajati; auf Reisen gehen iti na potovanje; auf Urlaub gehen iti na dopust; ins Kloster gehen iti v samostan; unter Menschen gehen iti med ljudi; von Hand zu Hand gehen iti iz rok v roke; zu weit gehen iti predaleč; seines Weges gehen iti svojo pot; (sterben) er ist von uns gegangen šel je od nas, zapustil nas je

2. in Kleidung: nositi (obleko, črnino itd.), hoditi v

3. See: valovati; Tür: odpreti/zapreti se; Maschinen: delovati; Teig: vzhajati; Verkehrsmittel: voziti, peljati; Straße: voditi, iti; priti: auf ein Kilo gehen 20 Stück na 1 kg pride 20 kosov

4. einfach/leicht/schwer: biti (enostaven, lahek, težak)

5. in die Brüche/in Stücke gehen razbiti se; in Erfüllung gehen izpolniti se; in Teile gehen deliti se; zu Ende gehen končati se, mit jemandem iti h koncu z

6. gehen lassen die Dinge: pustiti stvari, naj gredo svojo pot; einen gehen lassen prdniti; mit sich gehen lassen ukrasti

7. gegangen werden biti prisiljen k odhodu/odstopu gehen auf : es geht auf Mittag kmalu bo poldne, einen Menschen: leteti na, biti namenjen (komu), Tür, Fenster: gledati na; aus und ein gehen bei biti stalen gost; gehen bis an etwas segati do; in sich gehen iti vase; gehen mit : jemandem hoditi z, mit der Zeit: iti s časom; iti s časom naprej; gehen nach etwas ravnati se po; nach jemandem : wenn es nach mir ginge če bi bilo po mojem; gehen über die Kräfte/das Erträgliche: presegati, iti preko; vor sich gehen dogajati se, goditi se; es geht (als Antwort) gre!, (bei Fragen nach der Qualität) nekaj srednjega; so gut es geht kolikor/dokler se da, če le gre; es geht um alles gre za vse, vse je na kocki; Geh zum Teufel! Pojdi k hudiču! Hudič naj te pobere!

get out prehodni glagol & neprehodni glagol
ven potegniti, izvleči; izstopiti

get out of one's depth (ali control) zgubiti tla pod nogami
get out of bed on the wrong side vstati z levo nogo, biti slabe volje
get out of sight izginiti
get out of hand izogibati se nadzorstvu; končati delo
get out of habit odvaditi se
get out of one's mind izbrisati iz spomina

giljotina samostalnik
1. (naprava za obglavljanje) ▸ guillotine, nyaktilóMaria Antoinetta je skupaj s svojim francoskim možem Ludvikom XVI. končala pod giljotino. ▸ Marie Antoinette és francia férje, XVI. Lajos a guillotine alatt végezte.
2. pogosto v športnem kontekstu (o neprijetnih posledicah) ▸ guillotine
Trener je bil nepričakovano miren, pa čeprav se zaveda, da mu nad glavo visi giljotina. ▸ Az edző a vártnál nyugodtabb volt, pedig tudatában volt annak, hogy ott lóg a guillotine a feje felett.

3. (rezalnik papirja) ▸ guillotine, papírvágó
Kakšno priporočilo za soliden obrezovalnik papirja oz. giljotino? ▸ Valamilyen javaslat megfelelő papírvágó pengére, illetve guillotine-ra?

good² [gud] samostalnik
dobro, korist, ugodnost; premoženje
množina blago

to come to no good slabo se končati
for good (and all) za vedno, za vselej
no good zanič
to the good povrh, poleg redne plače
what's the good of it? kakšen smisel ima?
ameriško dry goods blago na metre (tekstil, sukanec)
goods and chattels vse premoženje
goods guard skladiščnik
ameriško, pogovorno to deliver the goods izpolniti obljubo
ill gotten goods nepošteno pridobljeno imetje
ameriško, pogovorno the goods ta pravo
it's no good nima smisla

Gosse, die, (-, -n) cestni jarek; Technik vsipalnik, grot; in der Gosse enden končati v cestnem jarku; aus der Gosse auflesen potegniti iz blata; jemanden durch die Gosse ziehen figurativ opljuvati (koga)

go through neprehodni glagol
pregledati; zapraviti; vzdržati; preboleti

go through with prodreti; vztrajati do konca; končati kaj
go through the mill pridobiti si izkušnje

graduate¹ [grǽdjueit]

1. neprehodni glagol
diplomirati, promovirati (into)
postopoma prehajati, menjati se; vzpenjati, dvigati se

2. prehodni glagol
razvrščati, urejati po stopnjah; podeliti akademsko čast
kemija koncentrirati z izhlapevanjem; titrirati; (sliko) šatirati, seniti; kalibrirati

to graduate from school končati šolo