Franja

portée [pɔrte] féminin doseg; dogled; streljaj; musique pet črt, na katere pišemo note; figuré pomen, važnost; zoologie skot, pokót, povrg; trajanje brejosti

à portée (de) v dosegu, na dogledu; blizu
à la portée du fusil na streljaj
à (la) portée de razumljiv, umljiv za
à grande portée daljnostrelen (top)
à portée de la main pri roki
sans portée nezadosten (razlog)
portée de jeunes chats povrg mačic
portée de main doseg
portée d'ouie slišaj
portée de voix doklic
décision féminin d'une grande portée zelo pomemben, daljnosežen sklep
c'est à ma portée to imam pri roki; to razumem; to je v okvirih mojih zmožnosti; to si lahko privoščim
c'est d'une haute portée to je velike važnosti
cela passe ma portée c'est au-dessus de, hors de ma portée to presega moje obzorje, razumevanje
mettre à la portée de tous napraviti vsem dostopno, dosegljivo
se mettre à la portée de quelqu'un izraziti se razumljivo za koga

posréčen felicitous; (dobro izbran) well-chosen

posréčen izraz a felicitous expression
posréčen tip (figurativno) a comical fellow
ti si pa posréčen! you are funny!, you are a one!
posréčeno (zelo spretno) izraziti kaj to phrase something with felicity

precor -ārī -ātus sum (precēs)

1. proseč nagovoriti (nagovarjati), proseč (po)klicati koga, (po)prositi (koga za kaj), proseč (iz)reči (izrekati); occ. moliti koga, h komu; abs.: L., V., H. idr., parce, precor, fasso O., parietes postesque, ad (pri) quos precentur L., verba precantia O., dextra precans V., ramus precantis olivae Stat.; z acc. personae: L. idr., deos Ci., Sen. ph., Petr., numina sancta V., Nycteliumque patrem O. proseč klicati; z acc. rei: ea tum homines precabantur Ci., opem L.; z dvojnim acc.: quod deas precati eritis L.; z acc. personae in acc. besed, s katerimi se prosi: te bonas preces precor Ca.; z ab z abl. personae: eadem precor ab eisdem dis Ci., dixit (sc. se) hoc a diis immortalibus semper precatur N.; s finalnim stavkom: H., V., Sen. ph. idr., rata sint sua visa, precatur O., precor, ut eveniat Ci., pro se quisque precari coepere, ne festinatione periculum augeret Cu., te, Iuppiter, te Quirine precor venerorque, ut … ne sinatis T., si id non probares, quominus ambo unā necaremini non precarere? Ci.; vsebina prošnje z ACI (v tem skladu precari pogosto pomeni želeti: Suet., Gell. idr., numquam placidas esse precarer aquas O., precantem sibi et vicinis serere se Plin.; z NCI: et tua esse precor O.; na vprašanje za koga? s pro z abl.: pro nobis mitte precari O., ut precari deos pro te possim Plin., cui me Fortuna precari voluit V., cum sibi se ac liberis suis intelligerent precari, quae pro te precarentur Plin.

2. komu kaj (dobrega ali hudega) prositi, želeti, voliti, (pri)voščiti: ea tibi precamur Cu., Laërtiadae precaris, quae meruit O., alicui incolumitatem, reditum, mala Ci., omnia mala Atridis H., sollemnia incipientis anni … epistulā precari T. slovesno v pismu izraziti (izražati) novoletna voščila (voščiti srečno novo leto), bene precari L. izrekati blagoslovna voščila, bene precari alicui Q., Val. Max. komu voščiti (želeti) srečo, male precari Ci. želeti hudo; occ. prekleti (preklinjati), zakleti (zaklinjati): alicui Pl., Ci., Plin. iun. — Act. soobl. precō -āre: Prisc., Ven.

prepríčanje (-a) n convinzione, convincimento, persuasione, certezza; (versko, politično) credo, fede; (politično) colore:
trdno prepričanje fermo convincimento
priti do prepričanja (prepričasti se) acquisire la convinzione
demokratično prepričanje fede democratica, credo democratico
ničkolikokrat je menjal (politično) prepričanje ha cambiato bandiera mille volte
izraziti prepričanje esprimere la convinzione
kaj narediti iz prepričanja fare qcs. per convinzione
braniti, zatajiti prepričanje difendere, rinnegare le proprie convinzioni

priklón bow; reverence; curtsy

s priklónom izraziti svoje dovoljenje to bow one's assent
s priklónom se zahvaliti to bow one's thanks

pripravljenost¹ ženski spol (-i …)

1. die Bereitschaft (za službo/usluge Dienstbereitschaft za kompromise [Kompromißbereitschaft] Kompromissbereitschaft, na konflikt, spopad Konfliktbereitschaft, za pogajanja Verhandlungsbereitschaft, za tveganje Risikobereitschaft, na žrtve Opferbereitschaft, pomagati Hilfsbereitschaft, za komuniciranje Kommunikationsbereitschaft, za pogovor Gesprächsbereitschaft, Diskussionsbereitschaft, za učenje Lernbereitschaft, za vlaganja Investitionsbereitschaft, za vožnjo Fahrbereitschaft), (odločenost za) die Willigkeit (za varčevanje Sparwilligkeit), Bereitwilligkeit, (veselje do) die Freude, -freude (za eksperimentiranje Experimentierfreude)
pripravljenost na žrtve die Opferbereitschaft, der Opfermut
figurativno izraziti svojo pripravljenost sich bereit erklären (zu)

prō-ferō -ferre -tulī -lātum (prō in ferre)

I.

1. iz česa prinesti (prinašati), vzeti (jemati), iznesti (iznašati): Pl., Plin. iun., Gell., Suet. idr., telum, quod latebat, protulit N., tormenta armaque ex oppido C. (v predajo), nummos ex arca Ci., pecuniam alicui (sc. ex aerario) C. dati komu, za koga, litteras proferre atque aperire Ci., commeatus ex agris deviis in viam L.; od tod: matres liberos in conspectum proferebant C. so nosile kazat, so kazale, alterae (sc. tabulae testamenti) … Alexandriae proferebantur C. prepis (oporoke) se je našel (so našli); (kak telesni ud) (po)moliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): linguam in tussiendo Pl., caput O., rana profert caput e stagno Ph., proferre digitum Ci., manum Pl., dextram extra sinum, pedem alterum longe, sinistrum humerum Q.; se proferre dvigniti (dvig(ov)ati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se (poseb. o zvezdah): dracone e pulvino se proferente Suet., proferunt se stellae Plin., ignoras quo laeta Venus se proferat astro Iuv., syllabas non proffere Q. ne izgovarjati, taurum profert terra Plin. iun. rodi, rojeva; (o drevesih) pognati (poganjati), narediti (delati): semen Plin., nec frondes virides neque umbras Val. Fl.; (o slikarju) na svetlo (ogled) postaviti (postavljati), razločno izraziti (izražati), jasno poudariti (poudarjati): venas Plin.; occ. prinesti: proferrem libros, si negares Ci.

2. metaf. na dan (na plan, pred oči, v javnost) spraviti (spravljati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), (po)kazati, prikaz(ov)ati, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, objaviti (objavljati), iznajti (iznajdevati) (naspr. continere, custodire): aliquid palam Ter., aliquid in aspectum lucemque Ci., aliquid in medium Ci., opes in medium Cu. državi v korist zložiti, foras Ci., facinus flagitia Ci., secreta animi Plin., artem Suet. prikazovati, izvrševati, artes H. ustvarjati umetelna dela (umetnine), arte iurgia Pr., artem Ci. ali enses Tib. iznajti, ingenium T. ali studia sua Plin. iun. svetu (po)kazati, proferre se Plin. iun., Sen. ph. kazati se svetu, vzbuditi (vzbujati) pozornost sveta, predstaviti (predstavljati) se ljudem, proslaviti (proslavljati) se, aliquem ad famam T. proslaviti koga, aliquem ad studia vulgi T. priporočiti koga naklonjenosti ljudstvu, orationem Ci. ep. objaviti (naspr. custodire), prolata oratio Don. predavan, predstavljen, (ustno) podan, javno govorjen; occ. omeniti (omenjati), reči, povedati, govoriti o čem, navesti (navajati), predstaviti (predstavljati), opis(ov)ati: satis est unam rem proferre N., exempla, testes Ci., testimonia N., progeniem suam ab avo Ter., quid vinolentiam tuam proferam? Ci. zakaj (čemu) bi govoril o … ? —

II.

1. dalje, naprej nesti, naprej pomakniti (pomikati), naprej premakniti (premikati): gradum Pl. ali gradum pedum Enn. ap. Fest. ali passus Lucr. naprej iti, naprej korakati; pren.: pedem proferre H. prosto (brez ovir, ne spotikaje se) napredovati; kot voj. t.t.: vineas Hirt. naprej pomakniti, naprej poriniti, signa ali castra L. dvigniti se, vzdigniti se, odriniti, odpraviti se, oditi, (od)iti na pot, odpotovati, arma L., Cu. prodreti (prodirati).

2. metaf.
a) raztegniti (raztegovati, raztezati), (raz)širiti (razširjati): castra, munitiones C., pomerium L., fines agri publici L.; pren.: fines officiorum Ci.; kot navt. t.t.: navigare prolatis pedibus Plin. ali prolato pede transversos captare notos Sen. tr. ob vetru (z vetrom, ob pomoči vetra) jadrati; occ. podaljš(ev)ati: beatam vitam usque ad rogum Ci., video memoriam soceri mei pulcherrimis operibus proferri Plin. iun.
b) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odlašati, odgoditi: Ter., Ca. ap. Gell., Gell. idr., diem L., H., Ci. ep., diem de die Iust., tempus L. odlašati, fata parentis V. smrtni dan, dan smrti, honorem T., periculum Suet., res in annum L.; res proferre javne posle (javne zadeve) preložiti (prelagati), prekiniti (prekinjati), res prolatae odmor v javnih poslih (zadevah), prekinitev javnih poslov (zadev), sodni prazniki, sodne počitnice: Pl. idr., ante res prolatas Ci., ea prudentia Romae rebus prolatis nihil valet Ci., p. exercitum L. odložiti vojaški zbor, odložiti zborovanje (glasovanje) vojske, odložiti vojaško skupščino.
c) naprej (po)gnati: si paulo longius pietas et fraternus amor Caecilium protulisset Ci., prolatus (prevzet, pod vplivom) ab ira Lucan.

3. pred sebe (predse) iztegniti, pred sabo držati, predse podržati: prolato aere (ščit) astitit Enn. ap. Fest.

prononcer [prɔnɔ̃se] verbe transitif izreči, izgovarjati, izgovoriti; odrediti, odločiti; razglasiti (sodbo); položiti (zaobljubo); verbe intransitif, juridique odločiti

se prononcer izgovarjati se; izjaviti se, izraziti se; zbuditi pozornost; vieilli izreči svoje mnenje; odločiti se; jasno povedati
prononcer bien, mal dobro, slabo izgovarjati
ce mot est difficile à prononcer ta beseda je težko izgovorljiva
prononcer la dissolution de l'Assemblée razglasiti razpust (ljudske) skupščine
prononcer une peine, une condamnation, une excommunication izreči kazen, obsodbo, izobčenje
prononcer des vœux (religion) iti v samostan, izreči slovesno zaobljubo
le tribunal n'a pas encore prononcé sodišče še ni izreklo sodbe
le jury s'est prononcé pour la culpabilité avec circonstances atténuantes porotniki so se izrekli za krivdo z olajševalnimi okoliščinami
prononcer un hors de cour, un non-lieu ustaviti (sodni) postopek
prononcer soi-même sa condamnation sam si izreči sodbo

quidem, naslonka (morda iz quīdem; po drugih razlagah iz *quid-dem) adv., vedno stoji za poudarjeno besedo

1. (potrjujoč, zagotavljajoč, poudarjajoč) gotovo, nedvomno, brez dvoma (dvombe), pač, prav, baš, saj (vendar): cruciatus est a Dolabellā Trebonius, et quidem (gotovo tudi) a Carthaginiensibus Regulus Ci., est illud quidem (brez dvoma) vel maximum Ci., cum quidem (prav ko) fortissime pugnaret N., Alpes quidem habitari L. posebej Alpe. Za pron. (poseb. kadar se hoče izraziti velika nejevolja) se quidem ali primerno sloveni ali pa nadomesti s poudarjanjem besede, poudarjene s quidem: his quidem verbis N. s temi (temile) besedami, et id quidem nefas habetur N. in to (prav to, ravno to), id quidem etiam, quod saepius acciderat, terrebat L. prav (ravno) to, da … , quae quidem res … huic despecto saluti fuit N. prav to pa je bilo … , nam istaec quidem contumelia est Ter. zakaj to je zasramovanje, ista quidem vis est! Suet. to je vendar nasilje!

2. (omejujoč) vsaj, seveda, pač: quod nos quidem iucundissimum arbitramur N., quem quidem nos audierimus N., hoc quidem tempore Ci.

3. (adverzativno) a, pa, vendar, toda: Pharnabazus habitus est imperator, re quidem verā exercitui praefuit Conon N., vagabitur modo nomen tuum … : sedem stabilem non habebit Ci.

4. (koncesivno) sicer, resda: nunc quidem profecto Romae es Ci., plurima quidem proferre possumus, sed modus adhibendus est N.

5. (pojasnjujoč, določujoč) namreč, sicer (= gr. γοῦν): si quidem ali siquidem Ci. če namreč, tres epistulae et quidem uno die Ci., doleo ac mirifice quidem Ci., Dicaearchus quidem (npr.) et Aristoxenus Ci. poseb. pogosto nē … quidem (poudarjena beseda vedno stoji pred quidem) tudi ne, še … ne, niti, celo … ne: Ci., C., L., Iust. idr., cum mendaci homini ne vera quidem dicenti credere soleamus Ci.; sicer nē pri dveh pojmih: ne Aequi quidem ac Volsci L., ne sententiis quidem aut verbis Q.

quis-quam, quid-quam, priličeno quic-quam, najsplošnejši pron. indefinitum (sploh) kdo, (sploh) kaj; večinoma subst. v zanikanih ali po smislu nikalnih stavkih: Ter., Naev. ap. Gell., Caecil. ap. Non., L., N. idr., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci., nego quemquam dixisse Ci. zanikam, da je kdo … = trdim, da ni nihče … ; skromnejša obl. zanikanja: vix quisquam reperietur Ci. Pogosto v ret. vprašanjih z nikalnim pomenom: estne quisquam? Ci., quisquamne istud credet? Ci., an quisquam potest sine perturbatione mentis irasci? Ci. Od tod tudi v trdilnih stavkih, če se da to misel izraziti tudi nikalno z nemo oziroma nihil ali kadar se pričakuje nasprotje: si quisquam est infelix, ego profecto is sum Ci. = nemo me infelicior est, quamdiu quisquam erit, qui te defendere audeat, vives Ci. dokler si bo sploh kdo upal — česar nihče ne pričakuje — braniti te, si animadversum esset quemquam ad hostes transfugere conari N. da skuša kdo — kar pa ni verjetno — prebegniti k sovražniku; tako tudi v primerah, katerih drugi člen je nikalnega pomena: taetrior hic quam quisquam Ci. = nemo tam taeter. Redko se uporablja ta pron. adj. = (sploh) kateri, (sploh) kak(šen): rumor quisquam, quemquam virum Ci., nec (neque) quisquam Ci., C., S. in nihče, in nobeden, non quisquam Pl., H., N. ali haud quisquam H. nihče, nil (nihil) quidquam Kom., Ap., Gell. prav (celo) nič; nec quisquam unus L. in ni ga bilo, in niti eden, in niti eden ne, quisquam unus L. kdor si bodi (kdorsibodi), kateri si bodi (katerisibodi), sploh kdo. Z gen.: S., Sen. tr. idr., vestrûm quisquam L., nostrum quisquam Pl., nec satis quidquam iusti doloris est L.; quisquam kot fem.: nec quisquam alia mulier Pl., vidisse anum quemquam Pl., illarum neque quisquam Ter. — Adv. abl. sg. n quōquam kam: Pl., Ter., L. idr., quoquam si accessisti Ci., an quoquam mihi adire licet S., non se quoquam movit ex urbe N. nikamor; metaf. = in aliquam rem v kaj: neque quoquam posse resolvi Lucr.

Opomba: V klas. lat. se fem. sg., večinoma tudi abl. sg. quoquam, ves pl. (ki ga ta pron. nima) in adj. quisquam nadomeščajo z ullus.

reflection [riflékšən] samostalnik (zlasti)
fizika odsev, odraz, odboj, odbijanje (svetlobe, toplote, barve itd.)
figurativno posledica, vpliv
fiziologija refleks, refleksna kretnja; refleksija, premišljevanje, razmišljanje; misel, modra beseda; presoja; obdolžitev, očitek, neugodna sodba, graja (on zaradi, gledé)
slaba luč, sramota

on (serious) reflection po (resnem, zrelem) premisleku, če vse prav premislimo
angle of reflection odbojni kot
to be a reflection on s.th. slabo luč metati na kaj
to cast reflections upon s.o.'s character neugodno se izraziti o značaju kake osebe
this matter needs reflection to zadevo (stvar) je treba dobro premisliti
to see one's reflection in a glass, in the water videti svoj odsev v zrcalu, v vodi

regret¹ [rigrét] samostalnik
obžalovanje, kesanje, kes; skrb (for za)
opravičevanje; žalost, bolečina, bolest; razočaranje

with regret z obžalovanjem, nerad
to my regret na moje obžalovanje
it is a regret to me žal mi je, obžalujem
to express one's regret izraziti svoje obžalovanje
I expressed (I sent) my regret for refusing opravičil sem se, ker sem odklonil
I declined with much regret (with many regrets) odklonil sem z največjim obžalovanjem
I have to refuse with much regret na svojo veliko žalost (obžalovanje) moram odkloniti
to have no regret ne obžalovati
to hear with regret z obžalovanjem slišati (zvedeti)

regret [rəgrɛ] masculin obžalovanje; kes(anje); pluriel tožbe, tarnanje

à regret nerad, proti svoji volji
avec regret z obžalovanjem
à mon grand regret na veliko moje obžalovanje
regret du pays natal domotožje
regrets amers, tardifs grenko, kasno obžalovanje, kesanje
abbaye féminin de Monte-à-regret (vieilli, argot) morišče
accepter à regret nerad sprejeti
j'ai regret que ... žal mi je, da ...
il a regret de son argent žal mu je denarja
je suis au regret, tous mes regrets zelo mi je žal
j'ai le regret de ne pouvoir vous recevoir aujourd'hui obžalujem, da vas ne morem sprejeti danes
exprimer ses regrets izraziti svoje obžalovanje
il est rouge de regrets kes ga grize
regrets éternelles neutolažljivi (napis na nagrobniku)

réserve [-zɛrvə] féminin rezerva, prihranek, prihrana, zaloga; zadržanost, pridržek, opreznost, rezerviranost; premislek; izjema; militaire rezerva, sveže nadomestne čete; rezervat, pridržan prostor ali področje; nadomestek; prostor za hranjenje blaga

à la réserve de, que ... z izjemo da ..., razen, da ...
avec réserve oprezno
de réserve rezervni, v rezervi
sans réserve popopolnoma
sous certaines réserves z nekaterimi pridržki
sous (toute) réserve dé s pridržkom, brez garancije
accumulation féminin de réserves (commerce) kopičenje rezerv
fonds masculin pluriel de réserves rezervni sklad
officier masculin de réserve rezervni častnik
réserve cachée, latente, occulte (commerce) skrita rezerva
réserve de chasse, de pêche lovski, ribiški revir, rezervat
réserve indienne indijanski rezervat
réserve légale, légitime héréditaire dolžni, pripadajoči del dediščine
réserve d'or, de devises rezerva zlata, deviz
réserves mondiales de pétrole, de gaz naturel svetovne rezerve petroleja, naravnega plina
accumuler des réserves (na)kopičiti rezerve
avoir, tenir qe en réserve imeti, držati kaj v rezervi
constituer une réserve, des réserves de denrées ustvariti, napraviti rezervo, rezerve živil
être versé dans la réserve (militaire) biti preveden v rezervo
être dévoué à quelqu'un sans réserve biti popolnoma vdan komu
être, se tenir sur la réserve biti oprezen, varovati se, paziti se, ne se neprevidno angažirati
faire des réserves sur qe izraziti pomisleke proti
mettre quelque chose en réserve dati kaj na stran

respectueux, euse [-ktɥö, z] adjectif spoštljiv (envers ses parents do svojih staršev); féminin, humour prostitutka

être respectueux de quelque chose biti spoštljiv do česa
présenter ses respectueuses salutations izraziti svoje spoštljive pozdrave
rester à distance respectueuse ostati v spoštljivi razdalji

restriction [rɛstriksjɔ̃] féminin utesnitev, omejitev; (namerno) zamolčanje; pluriel racioniranje (živil ipd.)

avec la restriction que ... z omejitvijo, da ...
sans restriction neomejeno; brezpogojno; popolnoma
restriction aux exportations, aux importations omejitev, zmanjšanje izvoza, uvoza
restriction de la production, des naissances zmanjšanje proizvodnje, rojstev
restriction de la liberté omejitev svobode
être soumis à des restrictions biti podvržen omejitvam
fairé des restrictions izraziti dvome, kritizirati
le marché noir est né des restrictions črna borza je nastala zaradi omejitve, racioniranja živil
pendant les restrictions v času, v dobi omejitev, racioniranja

revestir [-i-] obleči; obložiti, opažiti, obiti; ometati; okrasiti

revestir importancia važen biti
revestir interés zanimiv biti
revestir de palabras izraziti v besedah
revestir de poder(es) (trg) opremiti s pooblastilom
sin revestir brez ometa (zid)
revestirse con una dignidad sprejeti čast (službo)
revestirse de paciencia oborožiti se s potrpežljivostjo

say² [séi] samostalnik
kar je rečeno; izrek, govor, beseda; mnenje, trditev; pravica ali prilika za govorjenje
ameriško zadnja beseda, dokončna odločitev

it is my say! sedaj govorim jaz!, pusti(te) me, da govorim!
who has the say in this matter? kdo ima zadnjo besedo (kdo odloča) v tej zadevi?
to have one's say (to, on) izraziti svoje mnenje (o)
I will have my say povedal bom, kar moram povedati
let him have his say naj pove, kaj misli o tem
to say one's say povedati svoje (mnenje)

sentiment [séntimənt] samostalnik
čustvo, čustvovanje; (pretirana) čustvenost, sentimentalnost
množina mišljenje, nazor, maksima; (redko) jedrnat izrek

sentiments toward(s) s.o. čustva do koga
to express one's sentiments izraziti svoje mnenje (mišljenje)
these are (šaljivo them's) my sentiments tako je moje mišljenje, tako jaz mislim

shout² [šáut] neprehodni glagol
vpiti, kričati (with od)
klicati (for s.o. koga)
zaklicati (at s.o. komu)
vriskati, ukati, vzklikati; dreti se
ameriško glasno se zavzeti za koga
prehodni glagol
(za)vpiti (kaj), glasno (kaj) izražati; (za)klicati (s.o.'s name ime koga)

to shout approbation glasno odobravati
to shout disapproval glasno izraziti svoje nezadovoljstvo
to shout o.s. hoarse vpiti, dreti se do hripavosti
to shout with joy vpiti od veselja
to shout with laughter (pain) vpiti od smeha (bolečine)
all is over but the shout figurativno bitka je odločena (treba je samo še vzklikati zmagovalcu), praktično je cilj (že) dosežen