Aufstoßen, das, Medizin vračanje iz želodca
aufwickeln
1. (aufspulen) naviti, navijati, namotati
2. (loswickeln) odviti, odmotati; ein Kind: vzeti iz plenic, odviti (plenice)
augurium (po Serv. augerium, prim. auger) -iī, n (augur)
1. opazovanje in razlaganje znamenj (zlasti ptičjega leta, prim. auspicium), vedeževanje iz znamenj, ptičegledje, avgurij: augurium agere (opraviti, opravljati) Varr., cum in arce augurium augures acturi essent Ci., augurium capere (prirediti, prirejati) L., Suet., rerum gerendarum auctoritates augurio continentur Ci., augurium salutis Ci., T., Suet. avgurij o državni blaginji, silva auguriis patrum sacra T.
2.
a) sinekdoha vsako vedeževanje ali preroško razlaganje znamenj, prerokba: constitui apud te auctoritatem augurii et divinationis meae Ci. ep., coniugis augurio Titania mota est O., augurio votisque ominari T.
b) pren. slutnja, predčutje: o mea frustra semper verissima auguria rerum futurarum! Ci., inhaeret in mentibus quasi saeclorum quoddam augurium futurorum Ci., dolores... triste per augurium Teucrorum pectora ducunt V., augurio animorum suorum laetabantur L., fallitur augurio spes bona suo O.
3. met.
a) avgurska znanost, preroška znanost, vedeštvo: Hyg., Apollo augurium citharamque dabat V., non augurio potuit depellere pestem V., Attus Naevius, vir summus augurio Fl.
b) (pred)znamenje (ki se pokaže avguru, poseb. ptič), potem (sinekdoha) (pred)znamenje, rok: ab numero avium, quae augurio regnum portenderant, eum secutum numerum putant L., iidem (dii) auguriis auspiciisque... omnia laeta ac prospera portendunt L., augurium nuntiare L., accipere L., Val. Fl. znamenje sprejeti = kot ugodno pozdraviti (pozdravljati), da, pater, augurium V., augurium menti querna corona dabat O., augurium addubitare Ci., priori Remo augurium venisse fertur L., divina auguria Cu., augurium inane Val. Fl., augurium auspicii Pl., naturae Plin., thymum augurium mellis est Plin., auguria valetudinis ex ea (urina) traduntur Plin., augurio, quod factum ei Viennae ostendimus Suet., augurio laetus Suet.
Augustan [ɔ:gʌ́stən] pridevnik
avgustovski, iz dobe cesarja Avgusta
figurativno klasičen, cesarski
aurāmentum -ī, n (aurum) izdelek iz zlata, zlatnina, zlata posoda: It.
aureolus 3 (demin. aureus)
1. lepo zlat, lično iz zlata narejen: Vulg., anellus, ensiculus Pl., malum Cat.; subst. aureolus -ī, m (sc. nummus) cekinček: Mart.
2. pren. zlat = lep, ličen, krasen, ljubek: libellus, oratiuncula Ci., pedes Cat.
3. pozlačen: cinctus Luc. ap. Non., laquearia Prud.
4. zlatast, zlate barve: collum Varr., color Col.
auseinander narazen; vsaksebi; ableiten usw. eno iz drugega
ausfahren*
1. Schiff, Zug: voziti iz, peljati iz, Schiff: pluti iz
2. Technik izprožiti, iztegniti, izvleči; den Anker: iznesti, ein Flugzeug die Räder: spustiti
3. Bergbau zapustiti jamo
aushauen izsekati, izsekovati; in Stein, Marmor: izklesati iz, vklesati v; figurativ (verprügeln) pretepsti
aushorchen zasliševati, (natanko) spraševati, vleči iz (koga)
auslagern vskladiščiti; vzeti iz skladišča
ausmieten
1. Gemüse: vzeti iz zasipnice
2. (vermieten) dati v najem/podnajem, oddati, oddajati
auspacken (nehmen aus) vzeti/jemati iz; razpakirati, odviti; Technik iztresti; figurativ (etwas Geheimes verraten, bekennen) vse povedati, izdati
auspice m
1. hist. prerokovalec iz ptičjega leta
2. pobudnik, pokrovitelj:
auspice il Comune, è stata organizzata una biblioteca pod pokroviteljstvom občine so organizirali knjižnico
ausrahmen vzeti iz okvira, izokviriti; Milch: posneti
aussacken stresti iz vreče
ausscheren Fahrzeug: skočiti/zapeljati iz kolone; Technik končno striči
ausschießen* Tiere: postreliti, Auge: zadeti s strelom; Waren: izločevati, izločiti, Brot: vzeti iz peči; (ausbleichen) obledeti, Pflanzen: vznikniti
ausschleusen spraviti iz, pretihotapiti iz