Franja

rdeči apolon stalna zveza
zoologija Parnassius apollo (metulj) ▸ nagy Apolló-lepke
Sopomenke: gorski apolon

rdeči volk stalna zveza
zoologija Cuon alpinus (žival) ▸ vörös farkas, rőt farkas
Sopomenke: azijski divji pes, gorski volk

respirer [rɛspire] verbe intransitif dihati, zajeti sapo, priti spet do sape; figuré oddahniti si; figuré živeti; priti do izraza, nastopiti, pojaviti se; verbe transitif vdihavati, izdihavati; vsesavati; vieilli oddajati od sebe, širiti; izražati, dajati vtis

respirer par la bouche, par le nez dihati skozi usta, skozi nos
respirer un air corrompu, l'air de la montagne, de la mer vdihati pokvarjen, gorski, morski zrak
respirer une odeur, un parfùm vdihavati vonj, vonjavo
respirer la santé kipeti od zdravja
avoir de la peine à respirer s težavo dihati
ici tout respire le calme tukaj vse izraža mir, spokojno tihoto
il respire la bonté dobrota mu sije iz oči
toute sa personne respire l'orgueil vsa njegova oseba izraža oholost

reševálec (-lca) | -lka (-e) m, f

1. salvatore (-trice), soccorritore (-trice), membro della squadra di soccorso:
alp. gorski reševalec soccorritore alpino
reševalec iz vode nuotatore soccorritore

2. solutore (-trice) (di cruciverba e sim.);
reševalec zlogovnic sciaradista

3. paramedico (del pronto soccorso)

rísati (ríšem)

A) imperf.

1. disegnare:
risati in slikati disegnare e dipingere
risati na papir disegnare sulla carta
risati s kredo, s svinčnikom disegnare con gesso, a matita
risati s prosto roko disegnare a mano libera
um. risati chiaroscuro chiaroscurare

2. pren. disegnare, segnare, tracciare, tirare:
skrb mu riše gube na čelu le preoccupazioni segnano rughe sulla sua fronte
risati načrt tracciare, tirare un piano

3. (opisovati, prikazovati) rappresentare, descrivere:
risati zgodovinsko obdobje descrivere un periodo storico

B) rísati se (ríšem se) imperf. refl.

1. disegnarsi, profilarsi, delinearsi:
na obzorju so se risali gorski vrhovi sull'orizzonte si disegnavano le cime delle montagne

2. manifestarsi, comparire

rôgelj (-glja) m

1. punta (della stella, della forchetta); rebbio (della forca); corno (della mezzaluna, del colletto) pren.
gorski roglji picchi montani
star. klobuk na tri roglje tricorno
muz. roglja glasbenih vilic i rebbi del diapason

2. corno (di camoscio, di capriolo)

3. teh. incastro

4. bot. penna (della foglia pennata)

route [rut] féminin cesta; pot; vožnja; tek (reke); militaire pohod, marš; aéronautique letalska proga; marine vožnja, kurz, smer

en route spotoma, med potjo, na poti (pour v)
à moitié route na pol pota
en route! na pot!
bonne route! srečno pot, vožnjo!
route aérienne zračna pot, proga
route alpestre, asphaltée alpska, asfaltirana cesta
route en béton (précontraint) cesta iz (napetega) betona
route bitumée z asfaltom prevlečena cesta
route de col cesta čez gorski prelaz
route côtière obalna cesta
route de course dirkalna proga
route départementale cesta I. reda
route empierrée, d'évitement, goudronnée, de montagne gramozna, obvozna, z asfaltom prevlečena, gorska cesta
route nationale (RN) državna cesta
routes de navigation plovbne proge, linije
route pavée, poussiéreuse, provinciale tlakovana, prašna, podeželska cesta
route à priorité prednostna cesta
route rapide, express hitra cesta
route non revêtue neutrjena cesta
route de sortie izpadnica (cesta)
route du Sud cesta proti jugu
route de terre, par mer kopna, pomorska pot
route verglacée, enneigée poledenela, zasnežena cesta
accident masculin sur la route nezgoda, nesreča na cesti
circulation féminin sur les routes promet po cestah
code masculin de la route cestni prometni red, predpisi
courses féminin pluriel cyclistes sur route cestne kolesarske dirke
colonne féminin de route kolona na pohodu, na maršu
croisement masculin de routes cestno križišče
feuille féminin de route vojaška dovolilnica za individualno potovanje
grande route glavna prometna cesta, figuré velika cesta
police féminin de la route cestna, prometna policija
usager masculin de la route uporabnik ceste
arriver à Maribor par la route dospeti v M. po cesti
barrer la route à quelqu'un zapreti komu pot
couper la route à quelqu'un odrezati komu pot
demander la route à quelqu'un vprašati koga za pot
demander la route (automobilisme) hoteti prehiteti
être sur la bonne route biti na dobri, pravi poti
cette route est meurtrière ta cesta zahteva mnogo žrtev
faire route pour odpotovati v, marine odpluti v
faire route avec quelqu'un potovati, peljati se skupaj s kom
faire de la route mnogo se voziti (pluti)
faire fausse route priti s prave poti, izgubiti pot, zaiti; figuré (z)motiti se, biti na nepravi poti
se mettre en route kreniti, iti na pot
prendre sa route ubrati svojo pot (par po, čez)
souhaiter bonne route želeti (avtomobilistu) srečno pot, vožnjo
il y a deux heures de route je dve uri vožnje
la route est toute tracée (figuré) vemo, kaj je treba napraviti

salutaire [salütɛr] adjectif zdravilen, koristen (zdravju)

conseil masculin, lecture féminin salutaire koristen nasvet, koristno čtivo
air masculin salutaire des montagnes zdravilni gorski zrak
remède masculin salutaire dobrodejno zdravilo

sentier [sɑ̃tje] masculin steza, pešpot

sentier battu (figuré) shojena pot
s'engager dans un sentier de montagne kreniti po gorski stezi
reprendre le sentier de la guerre (figuré) zopet izkopati bojno sekiro

septem, num. cardinale (indoev. kor. *septm sedem; prim. skr. saptá = gr. ἑπτά = sl. sedem = lit. septynì = got. in stvnem. sibun = nem. sieben, skr. saptamáḥ = lat. septimus = gr. ἕβδομος (iz *sebdmos) = lit. sẽkmas, septiñtas = stvnem. sibunto = nem. sibenter, sl. sedmi) sedem: PL., VITR., PLIN. idr., septem colles H. = Rim, septem et decem CI. ali decem et septem, decem septem L. ali decem septemque N., večinoma septem decem L. in redkeje (kot ixpt.) septemdecim (septen-decim) CI., L., T. sedemnajst. Poseb.

1. septem stellae (= septentriones) ACC. FR., SEN. TR.

2. Septem aquae CI. EP. Sedmerica (vodnatih) potokov na Sabinskem v gorski pokrajini mesta Reate (zdaj jezero Sta. Susanna)

3. Septem maria PLIN., T. Sedmerica morij, jezera in morske plitvine (lagune) ob ustju Pada, kjer so pozneje nastale Benetke

4. subst. septem (gr. οἱ ἑπτά) sedmerica (grških) modrijanov, sedmeri modreci, sedem modrih: CI., sapientissimus in septem CI.

silj moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Haarstrang (gorski Berg-Haarstrang, močvirski Sumpf-Haarstrang, jelenov die Hirschwurz, (jaščarica) die Meisterwurz)
travniški silj rastlinstvo, botanika Silaum flavescens: der Silau, die Wiesensilge

sistem² [é] moški spol (-a …)

1.
naravni sistem natürliches System
umetni sistem künstliches System
kemija periodni sistem Periodensystem, periodisches System
rastlinstvo, botanika rastlinski sistem/ sistem rastlinstva Pflanzensystem
živalstvo, zoologija sistem živali System der Tiere
sistem mineralov Mineralsystem

2. matematika das -system (decimalni Dezimalsystem, delni Teilsystem, desetiški Zehnersystem, dvanajstiški Duodezimalsystem, dvojiški/binarni Dualsystem, Zweiersystem, koordinatni matematika Koordinatensystem, številski Zahlensystem)
astronomija planetarni vetrovni sistem planetarisches Windsystem
Ptolemejev sistem das ptolemäische Weltsystem
Kopernikov sistem das kopernikanische Weltsystem
-system (galaktični Milchstraßensystem, planetni Planetensystem, sončni/Sončev Sonnensystem); fizika das System (odprt offenes, zaprt abgeschlossenes)
fizikalni sistem physikalisches System
-system (merski Maßsystem, metrski Metersystem, leč Linsensystem, kristalni Kristallsystem)

3. (celota, sklop) das System, das Gefüge, -system ( tehnikahladilni Kühlsystem, kontrolni Kontrollsystem, tehnika krmilni Steuerungssystem)
rastlinstvo, botanika koreninski sistem Wurzelsystem
anatomija -system (krvožilni Kreislaufsystem, limfni Lymphsystem, mišični Muskelsystem, organski Organsystem, osrednji živčni Zentralnervensystem, živčni Nervensystem); lingvistika das System (semiotični semiotisches, jezikovni sprachliches), -system (glasovni Lautsystem, jezikovni Sprachsystem); geografija -system (gorski Gebirgssystem, rečni [Flußsystem] Flusssystem)
| ➞ → koordinatni sistem, mednarodni sistem enot, sistem enačb, sistem MKS

sistém system; (metoda) method

brez sistéma unsystematic, unmethodical
gorski sistém mountain system
sončni sistém solar system
živčni sistém nervous system
nobenega sistéma ni v tem početju there is no system in this way of doing things
nobenega sistéma ne imeti to lack system

sistém (-a) m

1. sistema:
astr. planetni, sončni, zvezdni sistem sistema planetario, solare, astrale
geocentrični, heliocentrični sistem sistema geocentrico, eliocentrico

2. geogr. sistema:
gorski sistem sistema montuoso, orografico
jamski sistem sistema cavernicolo
rečni sistem sistema fluviale

3. (skupina naprav, priprav) sistema, apparato:
alarmni sistem sistema di allarme
hladilni, krmilni sistem apparato refrigeratore, di comando
hidroenergetski sistem sistema idroenergetico
namakalni sistem sistema di irrigazione

4. anat. (skupina med seboj povezanih organov) sistema, apparato:
dihalni, prebavni sistem apparato respiratorio, digerente
žilni sistema sistema vasale
centralni živčni sistem sistema nervoso centrale

5. (skupek soodvisnih enot) sistema:
sistem znakov sistema di segni
filozofski sistem sistema filosofico
merski sistem sistema di misure

6. (red, načrt) sistema:
sistema tekmovanja sistema delle gare
ne imeti sistema non avere sistema
igrati po sistemu giocare, puntare secondo un sistema
abecedni sistem alfabeto
kartotečni sistem schedario

7. (družbena ureditev) sistema, assetto, ordinamento:
demokratični, federativni, republikanski sistem ordinamento democratico, federale, repubblicano
hist. fevdalni sistem sistema feudale
dvodomni sistem sistema bicamerale
enostranskarski, večstrankarski sistem sistema monopartitico, pluripartitico

8. (predpisi, pravila za kako družbeno področje) sistema:
bančni, davčni, denarni sistem sistema bancario, fiscale, monetario
politični sistem sistema politico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
muz. atonalni, tonalni, četrtinski sistem sistema atonale, tonale, di quarti di tono
mat. desetiški, dvojiški sistem sistema decimale, binario
lingv. glasovni sistem jezika sistema fonetico di una lingua
ekon. gospodarski sistem sistema, ordinamento economico
min. heksagonalni, monoklinski, rombični sistem sistema esagonale, monoclino, rombico
elektr. informacijski, računalniški sistem sistema informatico, computeristico
mat. logaritemski sistem sistema logaritmico
koordinatni sistem sistema di coordinate
fiz. mednarodni sistem enot sistema internazionale delle misure
lit. naglasni, zlogovni, metrični sistem sistema accentuativo, sillabico, metrico
metal. napajalni sistem sistema di alimentazione
šah. obrambni sistem sistema difensivo, di difesa
rad. oddajni, sprejemni sistem sistema trasmittente, ricevente
teh. opazovalni sistem sistema di osservazione
kem. periodični sistem elementov sistema periodico degli elementi
mat. polarni koordinatni sistem sistema di coordinate polare
televizijski sistem sistema televisivo
elektr. trifazni, večfazni sistem sistema trifase, plurifase
polit. večinski sistem (volitev) sistema maggioritario
teh. zavorni sistem sistema, dispositivo di frenaggio
agr. sistem kolobarjenja sistema agrario rotativo

sistém sistema m

brez sistema sin sistema, falto de sistema
sončni (decimalni, metrski, planetni, glasovni, koordinatni) sistem sistema solar (decimal, métrico, planetario, fonético, de coordenadas)
številčni sistem sistema aritmético
notni sistem (glas) pentagrama m
gorski sistem sistema montañoso, sistema orográfico
biti brez sistema carecer de sistema
spraviti v sistem sistematizar

sklòp complex; concatenation; (stik) connection, joint

gorski sklòp massif

sklòp jonction ženski spol , réunion ženski spol , union ženski spol, (tehnika) jointure ženski spol , assemblage moški spol , complexe moški spol

gorski sklop massif moški spol (montagneux)

sklòp (sklópa) m

1. insieme; complesso, nesso, gruppo:
sklop strojev gruppo di macchine, macchinario
gorski sklop massiccio montano
sklop problemov un complesso di problemi
v sklopu nell'ambito

2. commessura, connettitura; strojn. calettatura

3. lingv. nesso, giustapposizione:
pridevniški, prislovni sklop nesso attributivo, avverbiale

station [stasjɔ̃] féminin postaja; železniška postaja; postajališče; postanek; letoviški kraj; zimski center; (pokončna) drža, položaj, stanje

station assise (familier) sedenje
station balnéaire kopališki kraj, zdravilišče
station centrale centrala
station de correspondance prestopna postaja
station debout stoječi položaj, stoja, stanje
station de départ odhodna postaja
station droite, verticale pokončna, stoječa drža (na nogah), stanje
station électrique elektrarna
station de l'espace postaja v vesolju
station d'essais, de recherches poskusna, raziskovalna postaja
station d'essence bencinski servis
station hydro-électrique hidrocentrala
station hydrominérale mineralno kopališče
station de montagne gorski zdraviliški kraj
station de métro, d'autobus postaja za metro, avtobusna postaja
station d'émission, émettrice radijska, televizijska oddajna postaja
station (de la croix) (religion) postaja križeve poti
station thermale topliški kraj, toplice
station préhistorique predzgodovinska naselbina
station de sports d'hiver zimski športni center
station radar radarska postaja
station de taxis postajališče za taksije
station terminus končna postaja
chef masculin de station postajni načelnik

svet² [é] moški spol (-a, ni množine) geografija zemljišče, področje: das Land (močvirnat Sumpfland); das Gelände (plazovit Lawinengelände); die -welt (alpski Alpenwelt, gorski Bergwelt)