Franja

cen|a¹ [é] ženski spol (-e …) der Preis; (višina cene) die Preislage; -preis (astronomska Mondpreis, brat(ov)ska Vorzugspreis, bruto Bruttopreis, cenilna Schätzungspreis/Schätzpreis, dampinška Dumpingpreis, diskontna Discountpreis, dnevna Tagespreis, domača Inlandspreis, drobnoprodajna Verbraucherpreis, enotna Einheitspreis, fantazijska Phantasiepreis, fiksna Festpreis, grosistična Großeinkaufspreis, intervencijska Interventionspreis, izklicna Ausrufungspreis/Ausrufpreis, izredna Ausnahmepreis, končna Konsumentenpreis/Verbraucherpreis, lastna Selbstkostenpreis/Kostenpreis, ljubiteljska Liebhaberpreis maloprodajna Einzelhandelspreis/Endverbraucherpreis/Ladenpreis, minimalna Mindestpreis, nabavna Anschaffungspreis/Einkaufspreis, najnižja Tiefstpreis, najvišja Höchstpreis, nakupna Kaufpreis, neto Nettopreis, nizka Billigpreis, oderuška Wucherpreis, odkupna Erfassungspreis, okvirna Richtpreis, osnovna Grundpreis, pavšalna Pauschalpreis, polna Vollpreis, posebno ugodna Vorzugspreis, povprečna Durchschnittspreis, prednaročniška Subskriptionspreis, previsoka, pretirana Apothekerpreis, prodajna Verkaufspreis, proizvodna Gestehungspreis/Herstellungspreis/Erzeugerpreis, smešno nizka Spottpreis, sramotna Schandpreis, subvencionirana Stützpreis, tovarniška Fabrikpreis, tržna Marktpreis, uvajalna Einführungspreis/Einstandspreis, veliko prenizka Schleuderpreis, višja Mehrpreis; bencina Benzinpreis, električnega toka Strompreis, kave Kaffeepreis, kurilnega olja Heizölpreis, lesa Holzpreis, nafte Erdölpreis, na svetovnem trgu Weltmarktpreis, penziona Pensionspreis, po katalogu Katalogpreis, po kosu Stückpreis, srebra Silberpreis, surove nafte Rohölpreis, žita Getreidepreis)
priporočena cena die Preisempfehlung
cena pada der Preis fällt, čemu etwas geht im Preis zurück
določitev cene die Preisbestimmung/Preisfestsetzung
izračun cene die Preisberechnung/Preiskalkulation
navedba cene die Preisangabe
nihanje cene die Preisschwankung
oblikovanje cene die Preisgestaltung/Preisbildung
obvezno označevanje cene die Auszeichnungspflicht
označitev cene die Preisauszeichnung
padec cene der Preissturz
popravek cene die Preiskorrektur
sprememba cene die Preisänderung
višina cene die Preishöhe
cenovni razred: die Preislage
vprašanje cene die Preisfrage
znižanje cene s strani kupca/najemnika itd.: der Preisabschlag, die Preisminderung, s strani prodajalca: die Preissenkung
znižati ceno im Preis herabsetzen, den Preis senken
zvišati ceno im Preis erhöhen
ponuditi nižjo (ugodnejšo) ceno kot kdo jemanden unterbieten
imeti dobro cen hoch/gut im Preis stehen
imeti trdno cen preisstabil sein
množina:
pretirano visoke cene die Preisüberhöhung
eksplozija cen die Preisexplosion
gibanje cen die Preisentwicklung/Preisbewegung
indeks cen der Preisindex
kontrola cen die Preisüberwachung/Preiskontrolle
navijanje cen die Preistreiberei
nivo cen das Preisniveau
oblikovanje cen die Preisgestaltung/Preisbildung
padec cen der Preissturz
pretiran dvig cen die Preisüberhöhung
pretirano dvigovanje cen der Preiswucher
primerjava cen der Preisvergleich
rast cen der Preisantrieb
stabiliziranje cen die Preisstabilisierung
stanje cen der Preisstand
subvenbcioniranje cen die Preisstützung
spirala cen in mezd die Preis-Lohn-Spirale
urad za kontrolo cen die Preisüberwachungsstelle
velik padec cen Preiseinbruch
vezanje maloprodajnih cen die Preisbindung
zamrznitev cen der Preisstopp
zbijanje cen die Preisdrückerei
znižanje cen die Preisermäßigung
zniževanje cen der Preisabbau
zvišanje cen die Preiserhöhung
zviševanje cen die Preissteigerung
označiti cene Preise auszeichnen
ki zvišuje cene preistreibend
ki zelo pazi na cene [preisbewußt] preisbewusst
glede:
dogovor glede cene die Preisabsprache
zahteva glede cene die Preisforderung
na:
pritisk na cene der Preisdruck
po:
po ceni zum Preis von
po ceni za naročnike zum Bezugspreis
po tej/taki ceni in dieser Preislage
po znižani ceni ermäßigt
po fiksnih cenah zu festen Preisen
pod:
pod cen unter Preis
prodajati pod ceno unter Preis verkaufen/den Markt drücken
daleč pod ceno zu Schleuderpreisen, zum Schleuderpreis, (skoraj zastonj) prodati: für ein Butterbrot verkaufen
prodajati/prodati globoko pod ceno abstoßen, verschleudern, verscherbeln
pri:
subvencija pri cen der [Preiszuschuß] Preiszuschuss
v:
razlika v ceni die Preisdifferenz/ der Preisunterschied
s/z:
označiti s ceno auspreisen
z vezano ceno preisgebunden
tablica s cen das Preisschildchen
s stalnimi cenami preisstabil

za fiksno ceno zum Festpreis
jamstvo za ceno die Preisgarantie
figurativno za nobeno ceno um keinen Preis/nie und nimmer
za vsako ceno um jeden Preis
figurativno vzdržati za vsako ceno durchhalten
tudi za ceno življenja koste es auch das Leben
zastran cene ➞ → glede

céna (-e) f

1. prezzo; costo:
nizka, visoka, pretirana cena prezzo basso, alto, esagerato, esorbitante
izvozna, nabavna, konkurenčna, reklamna cena prezzo d'esportazione, d'acquisto, di concorrenza, promozionale
pren. bratovska cena prezzo di favore
smešno nizka cena prezzo stracciato
dnevne cene prezzi correnti
fiksna cena prezzo fisso
izklicna cena prezzo base (nell'asta)
proizvodna cena prezzo di costo
sezonska cena prezzo stagionale
cena na debelo, na drobno prezzo all'ingrosso, al minuto
tovarniška cena prezzo di fabbrica
dejanska cena prezzo effettivo
ekonomska cena prezzo economico
fakturna cena prezzo fatturato
maksimirana cena prezzo calmierato
lastna cena prezzo di costo
tržna cena prezzo di mercato
prednaročniška cena prezzo di sottoscrizione
gibanje cen andamento dei prezzi
zamrznjenje cen congelamento dei prezzi
cene se dvigajo, rastejo, padajo i prezzi aumentano, crescono, calano
cena se vrti okoli dvajsettisoč tolarjev il prezzo è attorno ai ventimila talleri
navijati cene far salire i prezzi
prodajati po znižanih cenah vendere a prezzi ridotti
popustiti pri ceni accordare, concedere un ribasso
prodajati pod ceno vendere sotto prezzo
subvencioniranje cen sovvenzionamento dei prezzi
spirala cen in mezd la spirale dei prezzi e dei salari

2. (vrednost, pomembnost) prezzo; pregio; importanza:
njegov trud uživa majhno ceno la sua opera è poco apprezzata
pren. tega ne naredim za nobeno ceno non lo faccio a nessun costo
pren. kaj storiti za vsako ceno fare qcs. ad ogni costo, costi quel che costi
PREGOVORI:
lastna hvala cena mala chi si loda s'imbroda

céna precio m

kupna, prodajna cena precio de compra, de venta
po ceni od al precio de
za vsako ceno a cualquier precio, fig a toda costa, cueste lo que cueste
za nobeno ceno a ningún precio; fig por nada, de ningún modo
najnižja (zadnja) cena mínimo precio posible
zadnja cena último precio
dogovorjena, sedanja, sprejemljiva, stalna cena precio convenido, actual, aceptable, fijo
zmerna, znižana, ugodna, pretirana cena precio módico ali razonable, reducido, ventajoso, excesivo ali exorbitante
enotna, nedosegljiva, predpisana, prosta, stabilna, nedostopna cena precio único ali unificado, inasequible, prescrito, libre, estable, prohibitivo
pavšalna, smešna ali slepa cena precio en junto (ali a destajo), irrisorio
cena na drobno precio al pormenor
za majhno ceno (poceni) a bajo precio
po najnižji ceni al precio ínfimo
za polovično ceno a mitad de precio
blokiranje, formiranje, gibanje cen blocaje m, formación f, movimiento m de los precios
dogovor o cenah acuerdo m sobre los precios
fluktuacija, nihanje, reguliranje cen fluctuación f, oscilación f, regulación f de precios
navijanje, zvišanje (dvig), znižanje, kontrola cen aumento m arbitrario, aumento m (alza f ali subida f), reducción f, control m de precios
stabiliziranje, stabilnost cen estabilización f, estabilidad f de precios
ustavitev, zamrznjenje cen inmovilización f, congelación f de precios
nenaden padec cen baja f (ali caída f) brusca de precios
indeks, lestvica, razpon, raven cen índice m, escala f, margen m, nivel m de precios
biti vreden svoje cene valer lo que cuesta
dogovoriti se za ceno convenir un precio
določiti ceno fijar un precio
imeti visoko ceno tener alto precio
označiti cene marcar los precios
cene padajo, rastejo los precios bajan, suben
prodati pod ceno vender perdiendo, malvender
popustiti v ceni rebajar el precio
vprašati po ceni, za ceno preguntar el precio
zahtevati (neko) ceno pedir un precio
znižati, zvišati cene reducir (ali bajar), aumentar los precios
cene se še kar naprej dvigajo los precios siguen subiendo

centraln|i (-a, -o) zentral, Zentral- (katalog der Zentralkatalog, komite das Zentralkomitee, masiv geografija das Zentralmassiv, pomnilnik EDV der Zentralspeicher, banka die Zentralbank, enota EDV die Zentraleinheit, figura/lik die Zentralfigur, projekcija die Zentralprojektion, gradbeništvo, arhitektura stavba der Zentralbau, gibanje die Zentralbewegung)
centralno ogrevanje/centralna kurjava die Zentralheizung/Sammelheizung
monter centralne kurjave der Heizungsbauer
s centralno kurjavo/centralnim ogrevanjem zentralgeheizt/zentralbeheizt
centralna sila fizika die Zentralkraft
centralne sile zgodovina Zentralmächte množina

cikličen pridevnik
1. (ponavljajoč) ▸ ciklikus, körkörösPovezane iztočnice: ciklične obremenitve, ciklični saldo

2. (vsebinsko povezan v celoto) ▸ ciklikus
Svoja dela je razvrstila v majhne ciklične sklope s tematiko narave. ▸ Műveit kisebb, a természet témájával foglalkozó, ciklikus egységekre osztotta

3. kemija (o spojini) ▸ ciklikus, gyűrűsMonosaharidi nastopajo pretežno v cikličnih oblikah. ▸ A monoszaharidok elsősorban ciklikus alakban fordulnak elő.
Povezane iztočnice: ciklična oblika, ciklični adenozin monofosfat

4. glasba (iz več povezanih stavkov) ▸ ciklikus, többtételes

ciliar|en (-na, -no) ziliar
ciliarno gibanje živalstvo, zoologija die Flimmerbewegung

circolare²

A) agg.

1. krožen:
moto circolare krožno gibanje
percorso circolare krožna pot

2.
lettera circolare cirkular, okrožnica
assegno circolare ekon. gotovinski ček

3. mat. krožen:
segmento circolare krožni odsek

B) f

1. okrožnica, cirkular

2. avto krožna proga

circuler [sirküle] verbe intransitif krožiti (kri); kretati se, gibati se, voziti (avtomobili); biti v obtoku (denar); širiti se (govorica); teči (tok)

circuler de main en main krožiti, iti iz roke v roko
circuler à moto voziti se z motociklom
faire circuler dati v obtok; spraviti v gibanje, v kretanje (ljudi); širiti (vesti) dalje, naprej, v krogu ponuditi (jedi)
circulez! pojdite naprej! ne stojte, ne ustavljajte se tukaj!

cohibeō -ēre -buī -bitum (cum in habēre)

1. skupaj držati: bracchium togā Ci., crinem nodo H. zbrati v vozel.

2. obdajati, oklepati, v sebi (zaprto) imeti, vsebovati: quae (terra)... primum id (semen) occaecatum cohibet Ci., fortīs auro (z zlato zapestnico) c. lacertos O., Scyllam caecis cohibet spelunca latebris V., marem cohibent callosa (ova) vitellum H., te... cohibent, Archyta, pulveris exigui... parva... munera H., omnes naturas ipsa (universa natura) cohibet et continet Ci., sidera in se cohibent clarum purumque colorem Lucr.; o abstr.: causae cohibentes in se efficientiam naturalem Ci.

3. prosto gibanje z oviranjem (skupaj) držati, koga zaprtega imeti, zaje(ma)ti, zadrž(ev)ati, kaj (za)ustaviti (za)ustavljati): muris cohibet Ardea Turnum V., c. ventos carcere O., Pirithoum cohibent catenae H. ga držijo, ga vežejo, claustra cohibentia Ianum H. zapirajoče, c. sanguinem spongiā Cels., deos parientibus T.; s praep.: c. ventos in antris O., aliquem in vinculis Cu., milites intra castra Cu.; pesn.: nec Stygiā cohibebor undā H.; v pass.: tempestatibus cohiberi in portibus Auct. b. Afr., aquilones cohibiti iugis montium Cu.

4. pren.
a) zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), (u)krotiti, (o)brzdati: fletum vix c. Val. Max. komaj se joka vzdržati, diu lacrimas c. Plin. iun., o cohibete iras! V., c. iracundiam Ci., conatūs illius Ci., bellum L., voces nimias laudantium Suet. (o liktorju); c. artē aliquem Pl. dodobra utesniti (utesnjevati) koga, lahko tudi: c. se Ter.; v pass.: quae aliae (provinciae) procuratoribus cohibentur T., taciturnitate omnia cohibita sunt T. Pogosto z a(b): vzdrž(ev)ati od, odvrniti (odvračati) od...: a quibus rebus oculos cohibere te iura religionum cogebant Ci., a coniugibus vestris numquam effrenatas suas libidines cohibuisset Ci., c. manum, oculos, animum ab auro gazaque regia Ci., omnes a praeda Auct. b. Afr.; redko s finalnim stavkom: quas (feminas) verecundia stolae, ut in foro et iudiciis tacerent, cohibere non valuit Val. Max.; v zvezi z non ali vix se sklada glag. tudi kakor verba impediendi: quominus pugnam consererent, ne flumine interiecto cohibebantur T., (Germanicum) vix cohibuere amici, quominus eodem mari oppeteret T.
b) c. aliquid intra aliquid omejiti kaj na kaj: „multorum hominum“ appellatio intra modicum quoque numerum cohiberi atque includi potest Gell. — Od tod adj. pt. pf. cohibitus 3 skladen, skromen, zmeren: dicendi genus Gell., habitudo cohibitior Aus.

Opomba: Obl. coibēte = cohibēte: Pl.

colligō (conligō) -ere -lēgī -lēctum (cum in legere)

1. zb(i)rati, nab(i)rati, pob(i)rati kaj
a) z roko: nautae coacti fame radices palmarum agrestium conligebant Ci., sarmentis virgultisque collectis C., coll. vasa ex tuguriis, sarcinas S., vivas serpentes N., flores O., uvas de vitibus O., habenas V. vse skupaj prijeti, nategniti, venena Cat., ossa Tib., reliquias (corporis) Suet.
b) sploh na en kraj spraviti (spravljati), v eno točko zgrniti (zgrinjati), skupaj da(ja)ti, zb(i)rati, nab(i)rati: pecuniam H. kopičiti, collectus humor V. nabrana mokrota, veremur, nox pluviam ne colligat V. da prinese dež, coll. pluvias aquas Q., collectae ex alto nubes V. iz morja nabirajoči se oblaki, collectae nubes V. zgoščene megle, gosti oblaki, sunt, quos curriculo pulverem Olympicum collegisse iuvat H. ki jih veseli dvigati olimpski prah, pulvis turbine collectus H. od vrtinca dvignjen; pesn.: coll. pallium Pl., sinum nodo Cu. ali sinūs fulvo in nodum auro V. gube nabrati v vozel, capillos sparsos in nodum coll. O. zviti v vozel, tako tudi (z refl. pomenom in grškim acc.): nodo sinūs collecta fluentes V. povzemši v vozel … ; coll. togam Mart. nabrati, nase potegniti, arma coll. V. jadra zviti; poseb. voj.: vasa colligere posodje pob(i)ra-ti = pripraviti (pripravljati) se na odhod: ille ex Sicilia castra commoverat et vasa conlegerat Ci., iussis militibus vasa silentio colligere L. Pogosto o ljudeh (v naglici) zb(i)rati, nab(i)rati, zgrniti (zgrinjati): omnibus ex terris homines audaces conlegerat Ci., ex agris ingentem numerum perditorum hominum conlegerat Ci., exercitum … contemno conlectum ex senibus desperatis Ci., omnes undique copiae colligendae Ci., c. milites Ci., Vell., milites a fuga Ci. ali reliquos e fuga N. združiti se na enem kraju, manum N., L., naves in unum C., pubem V., dispersos Cu., hostes Sil. prisiliti, da se zberejo, conquisitum et collectum vulgus T. na enem kupu zbrana ljudska množica; pogosto refl. zb(i)rati se: Sil., sui colligendi facultatem hostibus non dedit C. ni dal priložnosti, da bi se spet združili, c. se in aciem Auct. b. Afr., se in orbem c. L. ali tudi samo orbem colligere L. v krog stopiti; od tod med.: in aestuaria collecti C. v močvarah zbrani, collectos in orbem … proturbant T.; pesn. z dat. finalis: collecti exsilio O. zbrani na beg.

2. occ.
a) stisniti (stiskati), skrčiti (skrčevati), zvi(ja)ti: revertentes ignes c. V. vidne roglje dobivati (o mesecu), in clipeum turbatos colligit artus Stat., seque in sua colligit arma V. se prihuli pod svojim ščitom, Aeneas … se collegit in arma V., collectus in arma Sil., neque … in spiram tractu se colligit anguis V. in se ne zvija v kolobar, alitis in parvae … collecta figuram V. skrčena, in tenues humilem te colligis umbras Pr., collecto corpore Sil., apicem collectus in unum … vertex O. zožen.
b) z oviranjem nazaj potegniti (potegovati), ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), (gibanje) zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati): equos O., hastas T., gressum, gradum Sil., acria viscerum Plin.
c) z zgoščevanjem skrčiti (skrčevati), zgostiti (zgoščevati): aliquid pane Plin., colligi in pilulas Plin.; subst. neutr. pl.: collecta cum melle Cels.

3. pren.
a) zb(i)rati, preisk(ov)ati, sestaviti (sestavljati): argumenta Ci., animo calamitates civitatum Ci., diu conlecta vis improborum Ci., ex urbanis sermunculis haec esse conlecta Ci., c. omnes causas Hirt., vires ad agendum L., robur V., quaedam collecta edere Q.
b) pridobi(va)ti, zadobi(va)ti, doseči, kaj slabega nakopa(va)ti komu, poseb. sebi, vzbuditi (vzbujati) kaj pri kom: Corn., benevolentiam civium blanditiis c. Ci., gratia aetatis flore conlecta Ci., ut ex eo crudelitatis invidiam conligam Ci., repente collectam auctoritatem tenebant Ci., habet existimationem multo sudore collectam C.; pesn.: c. iram H. razjeziti se, odium O. v sebi nabrati, colligit os rabiem O. obraz se navzame togote, rabies edendi ex longo tempore collecta V. požrešnost zaradi dolgotrajnosti (= že davno) do besnosti narasla, rabies libidine perditorum collecta Petr., quarta hora sitim colligit V. vzbuja žejo, užeja, sitim ab aestu c. O. užejati se, frigus collegisse H. mraza navzeti se, premrzovati.
c) refl. okrepiti se, opomoči se (si), oddahniti se (si), zbrati se: ut se ex timore colligerent C., nos illi spatium ad sese conligendum dedisse Ci.; tudi: mentem c. O., Cu. k sebi priti, zavedeti se, animum (animos) c. L. zopet se ojunačiti.
č) kaj s sklepanjem razb(i)rati, premotriti, razmišljati, skleniti (sklepati) o čem iz česa; abs.: c. mendose Pers.; z acc.: omnia bella civilia Ci., sparsa argumenta Q. povze(ma)ti, inde paucitatem hostium colligunt L. sklepajo na majhno število, c. res Romanas per ordinem temporum Eutr.; pogosto z ACI: colligit haec pueris et mulierculis esse grata Ci., ex quo colligi potest Corvinum audiri potuisse T.; pesn. v pass. z NCI: colligor ex ipso dominae placuisse sepulchro O. se da sklepati, da sem jaz … ; z odvisnim vprašanjem: ut (kako) natura hoc imperet, sic collige mecum H., haec insania quantas virtutes habeat, sic collige H., experimento facile colligitur, utrum … an non … Cels.; s quod: quam sit assidua fortunae comes invidia, etiam hoc colligi potest, quod fuere, qui … Vell.; occ. računati, preračuna(va)ti: mensuram orbis terrae Vitr., CXX anni ab interitu Ciceronis in hunc diem colliguntur T. se da našteti. — Od tod adj. pt. pf. collēctus 3 strnjen, skrčen, omejen, kratek, kratek in jedrnat: astrictum et collectum dicendi genus T., cupio ad pauciora me coërcere, tanto beatior futurus, quanto collectior Ap., collectus habitus est illi Tert., tempus collectius Tert.; subst. neutr.: tempus in collecto est It. Adv. collēctē v splošni obliki, na splošno, vsevprek govoreč: dicere aliquid, ponere Non.

Opomba: Vulg. pf. collēxī: Eccl.

courant [kurɑ̃] masculin tok, struja

él (courant électrique) električni tok; tekoči mesec; prepih; figuré potek(anje), tek
au courant de la branche strokovnjaški
dans le courant du mois v teku (tega) meseca, v tem mesecu
courant aérien zračni tok
courant d'air prepih
courant alternatif, continu, polyphasé, triphasé izmenični, istosmerni, večfazni, trifazni tok
courant d'eau, marin, sous-marin vodni, morski, podmorski tok
courant faible, lumière šibki tok
courant fort, force jaki tok
courant du marché tržna cena
courant de population gibanje prebivalstva
courant de basse, de haute tension tok nizke, visoke napetosti
consommation féminin, économie féminin de courant poraba toka, varčevanje s tokom
coupure féminin de courant prekinitev, zapora toka
prise féminin de courant (él) priključek, stikalo
couper, interrompre le courant prekiniti, izključiti tok
être au courant de quelque chose vedeti za kaj, biti na tekočem o čem; spoznati se na kaj, biti vešč česa
se laisser aller au courant du monde (figuré) plavati s tokom (časa, ljudi)
mettre au courant poučiti o, informirati, orientirati; uvesti v
remonter le courant (figuré) plavati proti toku, reagirati
suivre le courant iti za tokom, delati kot drugi
tenir quelqu'un au courant sproti koga obveščati

čéta tropa f ; compañía f ; destacamento m

čete (voj) (las) tropas; el ejército; las fuerzas armadas
častna četa compañía de honor
izbrane čete tropas selectas
gibanje (zbiranje) čet movimiento m (concentratión f) de tropas
pregled (revija) čet revista f de tropas
mimohod (prevoz) čet desfile m (transporte m) de tropas

delavsk|i [é] (-a, -o) Arbeiter-, Arbeits- (boj der Arbeitskampf, odbor der [Arbeiterausschuß] Arbeiterausschuss, razred die Arbeiterklasse, svet der Arbeiterrat, kontrola die Arbeiterkontrolle, stranka die Arbeiterpartei, zbornica Arbeiterkammer, društvo der Arbeiterverein, gibanje die Arbeiterbewegung, izobraževalno društvo der Arbeiterbildungsverein, skrbstvo die Arbeiterwohlfahrt)
delavski kombinezon blauer Anton, der Blaumann
delavska univerza die Volkshochschule
delavsko-kmečka država zgodovina der Arbeiter-und-Bauern-Staat

délavski labour; workers'

délavska četrt (mestna) work ing-class district
délavsko društvo workers' association (ali union)
délavska družina worker's family, workingclass family
délavsko gibanje labour movement
délavska (stanovanjska) kolonija workers' hostels, labour colony
délavsko (nezgodno) zavarovanje workers' (accident) insurance
délavski odbor workers' committee
délavski razred working class
délavsko samoupravljanje workers' self-management
délavski síndikat trade union, trades union
délavski sloji working classes
délavski stan the working class
délavsko stanovanje workman's dwelling
délavski svèt workers' council, works council, wage earners' council
délavska stranka VB Labour Party
délavsko vprašanje labour question
délavski zastopnik labour representative
délavska zveza working men's trade union
délavska kontrola workers' supervision

délavski ouvrier, d'ouvrier(s); travailliste

delavsko vprašanje question ženski spol ouvrière
delavsko gibanje mouvement moški spol ouvrier, (v Angliji) mouvement travailliste, travaillisme moški spol
delavska stranka parti moški spol ouvrier, (v Angliji) parti travailliste
delavski razred, sloj classe ženski spol ouvrière
delavska knjižica livret moški spol de travail
delavski svet conseil moški spol ouvrier
delavsko samoupravljanje autogestion ženski spol ouvrière

délavski (-a -o) adj. operaio, degli operai; di, da lavoro:
delavske hiše case operaie
delavska obleka tuta da lavoro
delavsko gibanje movimento operaio
delavska stranka partito operaio
delavski razred classe operaia
delavska knjižica libretto di lavoro
hist. delavsko samoupravljanje autogestione operaia
hist. delavski svet consiglio operaio
delavska (ljudska)
univerza università popolare
delavski zaupnik fiduciario di fabbrica; delegato di reparto
delavska zbornica camera del lavoro
delavska zveza trade union

délavski obrero

Delavski dom Casa f de los obreros
delavsko društvo (gibanje) centro m (movimiento m) obrero
delavska (mestna) četrt (kolonija) barriada f (colonia f) obrera
delavska stranka partido m obrero, partido laborista
delavski razred clase f obrera
delavska brigada brigada f de obreros
delavsko vprašanje (samoupravljanje) cuestión f (autogestión f) obrera
delavski zastopnik (vlak, svet, sindikat) representante m (tren m, consejo m, sindicato m) obrero
delavski voditelj dirigente m obrerista
delavsko zavarovanje seguro m (ali seguridad f) laboral
delavska zaščita protección f laboral
delavska univerza universidad f obrera

derrotismo moški spol

derrotismo monárquico gibanje proti monarhizmu

dirékten (-tna -o) adj. (neposreden) diretto:
direktna razsvetljava illuminazione diretta, luce diretta
direktni vlak treno diretto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. direktna delitev divisione diretta
polit. direktna demokracija democrazia diretta
šol. direktna metoda metodo diretto
alp. direktna smer via diretta
direktni davek imposta diretta
jur. direktni glas voto diretto
lingv. direktni govor discorso diretto
lingv. direktni objekt oggetto diretto
biol. direktni prednik ascendente diretto
rtv. direktni prenos trasmissione diretta, trasmissione in diretta
šport. direktni udarec diretto
astr. direktno gibanje movimento diretto

dolar samostalnik
(valuta) ▸ dollárNjihovi zaslužki se gibljejo od 32 milijonov ameriških dolarjev do 13 milijonov. ▸ A bevételük 32 millió és 13 millió dollár között mozog.
Dolar je na tedenski ravni v primerjavi z evrom zdrsnil za odstotek. ▸ A dollár heti szinten egy százalékkal gyengült az euróhoz képest.
Cene nafte so izražene v dolarjih. ▸ Az olajárak dollárban vannak kifejezve. / Az olajárak dollárban vannak megadva.
Cenejši dolar pa običajno pomeni, da se cena zlata, izražena v dolarjih, zviša. ▸ Az olcsóbb dollár általában azt jelenti, hogy az arany dollárban kifejezett ára nő.
Sopomenke: ameriški dolar