Franja

članic|a ženski spol (-e …) das (weibliche) Mitglied; die Angehörige; šport die Seniorin
država članica der Mitgliedstaat, das Mitgliedsland
država članica Severnoatlantskega pakta das Natoland

článica socia f

(plačujoča) članica socia adherente
država članica Estado m miembro; Estado m socio

Črna gora stalna zveza
(država) ▸ Montenegró

dajalk|a ženski spol (-e …) die Geberin; die Spenderin
dežela/ država dajalka das Geberland

Danska samostalnik
(država) ▸ DániaSopomenke: Kraljevina Danska

davčna oaza stalna zveza
(država ali območje z nizko obdavčitvijo ali brez nje) ▸ adóparadicsomDa bi zaslužili, je Nauru kratek čas deloval kot davčna oaza in center za pranje umazanega denarja. ▸ A bevételek érdekében Nauru rövid ideig adóparadicsomként és a pénzmosás központjaként működött.

dēcernō -ere -crēvi -crētum „odločiti“, le pren.

I.

1. (kaj dvomljivega) odločiti (odločevati), razločiti (razločevati), določiti (določevati), dognati: rem dubiam decrevit vox opportune emissa L., id quidem soli natura decernet Plin., de his Catonis praecepta decernent Plin.; z odvisnim vprašanjem: decernere, utra pars iustiorem habeat causam C., cum … non satis decernere possent, quā suis opem ferrent L.; odvisno vprašanje v mislih dostavimo: quid hoc malum infelicitatis? nequeo satis decernere Ter. = ne morem prav uganiti; pf. decrevi z ACI odločil sem se za to, da … = trdno verjamem (tega mnenja sem, menim, sodim), da … : duo talenta pro re nostra ego esse decrevi satis Ter. mislil bi, da zadostujeta, in quo omnia mea posita esse decrevi Ci., si id summum malum esse decreverit Ci., quod in me ipso satis esse consilii decreras Ci. (gl. opombo), ubi mihi reliquam aetatem a re publica procul habendam decrevi S; z dvojnim acc.: illum decrerunt dignum, suos cui liberos committerent Ter. razglasili (spoznali) so ga odločno za vrednega.

2. (kot razsodnik) soditi, razsoditi (razsojati); abs.: ita (da!), verum (pa) praetor decernebat Ci., sapiens praetor offensionem vitat aequabilitate decernendi Ci., si caedes facta, si de hereditate, de finibus controversia est, idem (Druides) decernunt C.; z obj. v acc.: Servius alia decernit L., decernere vindicias secundum servitutem L. pravno zadevo razsoditi v smislu sužnosti = prisoditi tožniku pravico do njegove sužnje; s praep.: fit, ut de eadem re saepe alius aliud decreverit Corn., alias revocabat eos, inter quos iam decreverat Ci., in eius controversiis quid decernas non a te peto Ci. ep., in iure dicundo ita decrevit, ut … Suet.; z dat. personae: alias inter aliquos contrarium … decernebat, ac proxumis paulo ante decreverat Ci. Kako? tu aliter decernere in eadem causa non potuisti Ci., Verres contra illud ipsum edictum suum sine ulla religione decernebat Ci., praetor decernit; quam aequum, nihil dico; unum hoc dico, novum Ci.

3. (o sklepajočih zborih, združbah) ukreniti (ukrepati), skleniti (sklepati); abs.: senatus satis severe decrevit Ci. je ostro ukrepal, qui ordo decrevit invitus Ci. je bil prisiljen k sklepu, exspectanda magis est decernendi ratio quam decertandi fortitudo Ci. bolj sklep na osnovi razuma kakor odločitev z orožjem, cum pontifices decressent ita Ci.; z obj. (acc. rei) ali s praep.: mihi uni gratulationem decrevistis Ci., d. bellum C., tu, miles, quid de imperatore Paulo senatus decrevit … , audi L., de summa salute vestra populique Romani. … decernite diligenter Ci., de imperio Caesaris et de amplissimis viris gravissime acerbissimeque decernitur C., simul de exercitu Catilinae et de omnibus coniuratis decernere S., sed ne id, quod placebat, decerneret (senatus) in (pri) tantae nobilitatis viris, ambitio obstabat L., at enim quis reprehendet, quod in parricidas rei publicae decretum erit? S. kar se bo ukrenilo zoper … , nuntiat inani populo pontifices secundum se (njemu v prid) decrevisse Ci., d. secundum Buthrotios Ci. ep.; z odvisnim vprašanjem: quo praesidio tuto et libere senatus quae vellet decernere auderet C.; s finalnim stavkom: senatus decrevit, darent operam consules S., decrevit senatus, ut Claudius leges conscriberet Ci., decrevistis, ne quis rem impediret Ci.; z inf. ali ACI: legiones decreverunt senatum defendere Ci., si hic ordo placere decreverit te ire in exilium Ci., omnes Numae Pompilio regnum deferendum decernunt L.; occ.
a) (s sklepom) določiti, izreči, izjaviti, razglasiti (razglašati): mea virtute patefactam esse coniurationem decrevistis Ci., mihi adsentiens senatus tumultum decrevit Ci. da je upor, da je država v vojnem stanju, Dolabellā hesterno die hoste decreto Ci.
b) odrediti, ukazati: senatus decrevit, ut pecunia solvatur Ci., decrevit senatus, ut eis agerentur gratiae Ci.
c) določiti, skleniti, dogovoriti se, postaviti (rok): pecunias ad ludos Ci., dilectus totā Italiā decreti sunt Ci., d. quaestionem de morte alicuius Ci. ali de morte alicuius per senatum L., quaestionem de bonis direptis decernunt C., supplicatio in dies XV decreta est C., d. tempus ad eam rem S., diem conloquio S.
č) dati, prisoditi (prisojati), izročiti, odkazati, dovoliti: honores alicui Ci., alicui coronam lauream, triumphum Ci., iudici praemium Ci., imperatori decem legatos Ci., duas Gallias duobus consulibus Ci., clarissimo viro decrevit imperium Ci., maiores nostri statuas multis decreverunt, sepulcra paucis Ci., eripueras senatui provinciae decernendae potestatem Ci., d. provincias privatis C.; z dvojnim acc.: praemium (za plačilo) servo libertatem d. S.

4. (o posameznem senatorju) glasovati za kaj, svoj glas oddati za kaj, izreči se za kaj: Silanus primus sententiam rogatus supplicium sumendum decreverat S., ea Sullae placuere, pauci ferocius decernunt S.; occ. (sploh o posamezniku ali posameznikih) skleniti, odločiti (se), nameniti se: Caesar Rhenum transire decreverat C., ibi manere decrevit N., decretum est non dare signum L.

II.

1. (v vojni) odločiti (z orožjem), odločilen boj biti, (odločilno) boriti (bojevati) se: d. proelium Ci., certamina L., primus clamor atque impetus rem decrevit L., pugna per se decerni non poterat L.; brez objektnega acc.: decernendi potestatem Pompeio fecit C. ponudil je Pompeju odločilen boj, si decerni placet L., hostem … trahere ad decernendum L., Darius statuit ipse decernere Cu., cum hoc eodem (P. Cornelio Scipione) Clastidii apud Padum decernit N.; de salute rei publicae decernitur Ci., de summa rerum decernere L. ali summis de rebus decernere Q.; inter se d. Auct. b. Hisp.; cum suorum paucitate contra magnam vim hostium d. Auct. b. Afr.; solus … pro omnibus nobis … decernens Amm.; z odvisnim vprašanjem: Samnis Romanusne imperio Italiam regant, decernamus L., ineamus aliquam viam, quā, utri utris imperent, sine magna clade … decerni possit L. Kako? S čim? z abl.: navali certamine L., classe paucis diebus erant decreturi N. so hoteli biti boj na morju, spopadli so se na morju, d. acie N., L. spopasti se po vseh pravilih, reden boj biti, exercitu N., armis Ci. ep., V., L., ferro Ci., V., certamen ferro Ci., d. artificio magis quam viribus Auct. b. Afr., Marte, equestri proelio Cu., proelio cum proditore, omnibus viribus in Sicilia Iust., lapidibus et subselliorum fragminibus Suet.; pesn.: cursibus et caestu V. v tekmovalnem teku in rokoborbi, cornibus inter se decernunt (tauri) V.

2. pren. (z besedami) boriti (bojevati) se, poseb. pred sodiščem: decernite criminibus, mox ferro decreturi L., d. uno iudicio de fortunis omnibus Ci., pro meo sodali … et pro mea omni fama prope fortunisque Ci., qui iudicio decernent Q. pravdajoče se (sprte) stranke. — Od tod subst. pt. pf. dēcrētum -ī, n

1. sklep, odlok, ukrep oblasti ali kakega oblastnika: Suet., d. praetoris, decurionum Ci., vestra decreta Ci., hoc decreto (senatūs) C., eorum (Druidum) decretis … parent C., patrum decreta H., senatus gravissima decreta perfregerat Ci., omnium imperatorum de Deiotaro decreta Ci., sua decreta confirmare N., decreto stare C., L. pokoriti se ukrepu, ravnati po njem

2. fil. (= δόγμα) načelo, pravilo: Sen. ph., qui (philosophus) … decretis suis pareat Ci., quoniam enim id haberent Academici decretum (sentitis enim iam hoc me δόγμα dicere) Ci., dubitare … de suis decretis, quae philosophi vocant δόγματα Ci.

Opomba: Sinkop. obl. dēcrērit = dēcrēverit, dēcrēram (-ās) = dēcrēveram (-ās), dēcrēsse(n)t = dēcrēvissent, dēcrēsse = dēcrēvisse: Kom., Luc., Ci., L. idr.

déficit [defisit] masculin primanjkljaj, deficit

accuser, combler un déficit izkazati, kriti deficit
l'Etat est en déficit država ima deficit
se solder par un déficit zaključiti se z deficitom

delavsk|i [é] (-a, -o) Arbeiter-, Arbeits- (boj der Arbeitskampf, odbor der [Arbeiterausschuß] Arbeiterausschuss, razred die Arbeiterklasse, svet der Arbeiterrat, kontrola die Arbeiterkontrolle, stranka die Arbeiterpartei, zbornica Arbeiterkammer, društvo der Arbeiterverein, gibanje die Arbeiterbewegung, izobraževalno društvo der Arbeiterbildungsverein, skrbstvo die Arbeiterwohlfahrt)
delavski kombinezon blauer Anton, der Blaumann
delavska univerza die Volkshochschule
delavsko-kmečka država zgodovina der Arbeiter-und-Bauern-Staat

delegira|ti (-m) delegieren; entsenden
država, ki delegira das Entsendeland

Demokratična republika Kongo stalna zveza
(država) ▸ Kongói Demokratikus Köztársaság
Sopomenke: Kongo

Demokratična republika Vietnam stalna zveza
zgodovina (država) ▸ Vietnami Demokratikus Köztársaság
Sopomenke: Severni Vietnam

dēsīderium -iī, n (dēsīderāre)

1. hrepenenje, poželenje, želja, koprnenje, pogrešanje: desiderium est libido eius, qui nondum adsit, videndi Ci., me tanto desiderio afficis, ut … Ci. vzbujaš mi tolikšno hrepenenje, idque faciunt cum desiderio Ci., desiderio tabescere Ci., macerare aliquem desiderio L., desiderio macerari Sen. ph., demus … hoc desiderio iam paene publico, ne … Q.; pesn.: desiderī temperare pocula H. čaše hrepenenja = ljubezenski napoj; v pl.: desideriis icta fidelibus patria H. z bridkim hrepenenjem prežeta zvesta domovina. Večinoma z objektnim gen.: d. Athenarum Ter., coniunctissimi atque amantissimi viri Ci., flens dolore ac desiderio mei Ci., tota Italia desiderio libertatis exarsit Ci., miserum desiderium urbis me tenet Ci. ep. kar koprnim po mestu, esse in desiderio rerum sibi carissimarum Ci. želeti si, aliae cuius d. rei Lucr., d. tam cari capitis H., eadem causa dictatoris desiderium senatui fecit L. je senatu vzbudil željo, voliti diktatorja, parentium patriaeque explere desiderium L.; nam. objektnega gen. z ad: aliqua vis desiderii ad sanandum volnus iniuriae Ci. ep.; tudi: desiderio id fieri tuo (= tui) Ter.; s subjektnim gen. (redk.): desideria imperitorum commovere Ci., omnium civium desiderio revocari Ci., sum in desiderio civitatis Ci. država si me želi, de horum desiderio cotidie aliquid audiebam Ci.; z obema gen.: filii parvi desiderium mei Ci.; desiderium v finalnem dat.: magno desiderio fuit ei filius Ter.; met. predmet hrepenenja (poželenja): meum d. Ci. ep., nunc (mihi) desiderium curaque non levis H., cum desiderio meo nitenti Cat.; v pl.: Petr.

2. pren. potreba, nuja: cibi potionisque d. naturale L., d. corporum L., Plin., Veneris, humoris (= aquae) Cu., hae manus suffecere desiderio meo Cu.

3. met. (v cesarstvu) želja, prošnja: desiderio alicuius indulgere Plin. iun., desideria provinciarum Plin. iun. ali adeuntium hominum ali militum Suet., desideria militum ad Caesarem ferre, desideria legionum T.

dežel|a¹ [ê] ženski spol (-e …) (država) das Land, -land (agrarna Agrarland, alpska Alpenland, balkanska Balkanland, članica OPECa OPEC-Land, dajalka Geberland, dobaviteljica Lieferland, gostiteljica Gastland, izvoznica Ausfuhrland, izvoznica nafte Ölland, proizvajalka česa Herkunftsland, Herstellungsland, sanj Traumland, s ceneno delovno silo Niedriglohnland, Billiglohnland, uvoznica Einfuhrland, vina Weinland, imigracijska Einwanderungsland, pobratena Bruderland, počitniška Reiseland, pravljična Fabelland, Märchenland, Wunderland, prijateljska Freundesland, Partnerland, rojstna Geburtsland, severna Nordland, sosednja Nachbarland, sovražnikova Feindesland, sredozemska Mittelmeerland, tretja Drittland, turistična Ferienland, upnica Gläubigerland, zalivska Golfland, zgledna Musterland)
matična dežela der Heimatstaat, das Heimatland, za manjšine: das Stammland, der Mutterstaat
obljubljena dežela das gelobte Land, das Land der Verheißung
Sveta dežela das Heilige Land
dežela neomejenih možnosti das Land der unbegrenzten Möglichkeiten
dežela tisočerih jezer (Finska) das Land der tausend Seen
dežela vzhajajočega sonca (Japonska) das Land der aufgehenden Sonne
v notranjost dežele landeinwärts
ne poznati dežele landfremd sein
ozemlje dežele das Landesgebiet
poznavanje dežele die Landeskenntnis
južne dežele südliche Länder
prekomorske dežele die Übersee
v prekomorske dežele nach Übersee
iz tujih dežel fremdländisch, aus fremden Ländern
tropske dežele Tropen množina
po vsej deželi landesweit
prepoved bivanja v deželi das Landesverbot
zapustiti deželo außer Landes gehen
| ➞ → država

dolžnic|a ženski spol (-e …) die Schuldnerin; die Schuldige
država dolžnica der Schuldnerstaat, das Schuldnerland
| ➞ → dolžnik

dolžník, dolžníca deudor m , -ra f

davčni (menični) dolžnik deudor de impuestos (cambiario)
država (dežela) dolžnica país m deudor

Dominika samostalnik
(država) ▸ Dominika

Dominikanska republika stalna zveza
(država) ▸ Dominikai Köztársaság

domovínski (del país) natal; patrio; de la tierra (natal)

domovinska država país m de origen
domovinska pravica derecho m de domicilio
domovinski list certificado m de nacionalidad

donatorka samostalnik
1. (o finančni podpori) ▸ adományozóEU in njene države članice so največje donatorke razvojne pomoči Afriki. ▸ Az EU és tagállamai az afrikai fejlesztési segélyek legnagyobb adományozói.
S svojo gesto je učiteljica postala največja posamezna donatorka za novo kliniko. ▸ Ezzel a gesztussal a tanárnő lett az új klinika legnagyobb adományozója.

2. (o telesnih organih) ▸ donorJedro iz jajčeca matere nato vstavijo v jajčece donatorke ter to oplodijo s spermo očeta. ▸ Az anya petesejtjének sejtmagját ezután beültetik a donorpetesejtbe, majd megtermékenyítik az apa spermájával.
Sama je sicer ena od devetih žensk na svetu, ki so jim lanskega leta presadili maternico od še živečih donatork. ▸ Ő az egyike annak a kilenc nőnek a világon, aki tavaly élő donortól kapott méhátültetést.