Franja

nespéčen sleepless; medicina insomniac

nespéčen bolnik medicina insomniac
nespéčna noč a sleepless night

neurasténico nevrasteničen

neurasténico m živčni bolnik

nezavesten pridevnik
1. (v nezavesti) ▸ eszméletlen, ájult, eszméletét vesztettČe je pomoč dovolj hitra, je treba nezavestnega ponesrečenca prenesti na svež zrak in vzpodbujati dihanje. ▸ Ha a segítség elég gyors, az eszméletlen sérültet friss levegőre kell vinni és segíteni kell a légzést.
Metoda je primerna za nezavestnega ponesrečenca, ki ne diha in nima pulza. ▸ Ez a módszer eszméletlen, pulzus nélküli, nem lélegző sérült esetében alkalmazható.Pri nezavestnem poškodovancu je treba preveriti dihanje in srčni utrip; v primeru zastoja srca ali prenehanja dihanja lahko rešimo življenje le z znanjem tehnike oživljanja. ▸ A balesetet szenvedett eszméletlen személynél meg kell vizsgálni, hogy lélegzik-e, van-e szívverése; szívmegállás esetén vagy ha leállt a légzése, csak az újraélesztési technika ismeretében tudjuk megmenteni az életét.V stabilni bočni položaj namestimo nezavestnega bolnika, ki normalno diha in nima poškodovane hrbtenice. ▸ Az eszméletlen beteget, aki normálisan lélegzik és nem sérült a gerince, stabil oldalfekvésbe helyezzük.Hudo ranjeno in nezavestno žensko je malo kasneje našel sin, ki je takoj poklical reševalce in policiste. ▸ A súlyosan sérült és eszméletlen nőre nem sokkal később a fia talált rá, aki azonnal hívta a mentőket és a rendőrséget.Nekega dne, tik po zajtrku, se je zgrudila nezavestna. ▸ Egy nap, közvetlenül reggeli után ájultan esett össze.
2. (nezaveden; nenameren) ▸ tudattalan, öntudatlan, nem tudatos
Danes velja, da je približno 75 % zdravja odvisnih od našega zavestnega ali nezavestnega ravnanja. ▸ Napjainkban a becslések szerint az egészségünk mintegy 75 százaléka a tudatos vagy tudattalan viselkedésünktől függ.

nosíti (-im)

A) imperf.

1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie

4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro

9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

1. portarsi, incedere

2. spostarsi; diffondersi

3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi

novedad ženski spol novost, sprememba; novica, dogodek, pozornost

artículos de novedad modni artikli
¡sin novedad! hvala za vprašanje! (odgovor na: ¿cómo sigue V.¿)
me causa novedad sem čisto začuden (nad tem), čudim se (temu)
no hay novedad vse je pri starem
el paciente sigue sin novedad bolnik ne kaže poslabšanja
llegar sin novedad dospeti čil in zdrav
novedades pl novosti, modno blago, modni artikli

numero m

1. mat. število:
numero algebrico algebrsko število
numero astratto, primo abstraktno število
numero atomico fiz. atomsko število
numero di Avogadro kem. Avogadrovo število
numero di bordo navt. borbeno število (članov posadke)
numero cardinale, ordinale kardinalno, ordinalno število
numero complesso kompleksno število
numero concreto imenovano število
numero decimale decimalno število
numero dispari neparno, liho število
numero pari parno, sodo število
numero frazionario odlomek
numero intero celo število
numero immaginario imaginarno število
numero irrazionale iracionalno število
numero di Mach fiz. Machovo število
numero di massa fiz. masno število
numero di matricola zaporedno število
numero d'ottano kem. oktansko število
numero periodico periodično število

2. številka:
numeri arabi, romani arabske, rimske številke

3. številka (stvari, osebe, ki se tako označuje):
via Dante, numero due Dantejeva ulica dve
il numero dieci sta meglio bolnik s postelje številka deset se bolje počuti
il numero venti è uscito gost iz sobe številka dvajset je šel ven

4. pren. množica; število (nedoločeno, določeno):
numero chiuso omejeno število
numero legale kvorum
senza numero brezštevilen, neštet, neskončen
sopra numero nadštevilen
fa solo numero pren. je samo številka, ne velja nič

5. vrsta, razred; stopnja:
un atleta numero uno izjemen športnik, šampion
un medico numero uno prvovrsten zdravnik
nemico pubblico numero uno javna nevarnost številka ena
nel numero dei più med pokojniki
essere ancora nel numero biti povprečnež
uscire dal numero izstopati, odlikovati se

6. številka (loterije):
dare i numeri pog. govoriti zmedeno, nejasno

7. trgov. številka:
portare scarpe numero 40 nositi čevlje številka 40

8. varietejska točka

9. številka (zvezka, publikacije):
numero unico posebna številka

10. jezik število

11. pren. pog. čuden tič, patron:
è proprio un numero tuo fratello tvoj brat je pa res čuden tič

12.
numeri pl. kvalitete, sposobnosti:
ha tutti i numeri per riuscire ima vse, kar potrebuje za uspeh

nyctalōpia -ae, f (gr. νυκταλωπία) kurja slepota, vidna motnja, pri kateri bolnik v (jutranjem in večernem) somraku in ponoči slabo vidi: Isid.

oboleli samostalnik
(bolnik) ▸ betegHitreje ko se začne oboleli zdraviti, večje so možnosti za njegovo preživetje. ▸ Minél gyorsabban kezdtek el felépülni a betegek, annál nagyobb volt a túlélési esélyük.
Pri obolelih za aidsom marihuana zmanjšuje slabost in spodbuja tek. ▸ Az AIDS-es betegeknél a marihuána csillapította a rosszullétet és fokozta az étvágyat.

okužljív (okužen) contagieux, infectieux

okužne bolezni maladies ženski spol množine contagieuses (ali infectieuses)
okužljiv bolnik malade moški spol contagieux

opazovánec (-nca) m
bolnik opazovanec malato in osservazione

ospedale

A) m med. bolnica, bolnišnica:
ospedale civile civilna bolnica
ospedale da campo poljska bolnica
ospedale psichiatrico bolnica za duševne bolezni
ospedale ambulante pren. večni bolnik

B) agg. invar. med. bolniški, bolnišniški:
nave ospedale bolnišniška ladja

óšpičen (-čna -o) adj. med.
ošpični bolnik morbilloso

paciente potrpežljiv

paciente m trpin; bolnik, pacient

paranoični shizofrenik stalna zveza
psihiatrija (duševni bolnik) ▸ paranoiás skizofrén
Sopomenke: paranoidni shizofrenik

paranoidni shizofrenik stalna zveza
psihiatrija (duševni bolnik) ▸ paranoid skizofrén
Sopomenke: paranoični shizofrenik

patient, e [pasjɑ̃, t] adjectif potrpežljiv; miren; vztrajen; neutruden

un malade patient potrpežljiv bolnik
un patient travail vztrajno delo; masculin pacient, bolnik, trpin

patire

A) v. tr. (pres. patisco)

1. trpeti:
patire ingiurie trpeti žalitve
patire la fame, la sete, il freddo trpeti glad, žejo, mraz
patire le pene dell'inferno pren. trpeti peklenske muke

2. prenesti, prenašati:
non patire l'incomprensione ne prenesti nerazumevanja

B) v. intr. biti bolan, bolehati; trpeti:
patire di cuore biti srčni bolnik
patire di gelosia biti ljubosumen

peor slabši, hujši; slabše, hujše

eso va de mal en peor vedno slabše gre
el peor día (Am) prej kot bi si mislil
lo peor najhujše
lo peor (de todo) es que... najhujše je to, da ...
peor que peor, tanto peor toliko slabše
estar peor slabše se počutiti (bolnik)
llevar la peor parte (ali lo peor) izgubiti, premagan biti
¡peor! toliko slabše! še slabše!

pino moški spol

en pino pokonci
hacer pinos shoditi (otrok, bolnik)

plevrítičen (-čna -o) adj. med. pleuritico:
plevritični bolnik pleuritico