Franja

Zadetki iskanja

  • jésih (-a) m pog. aceto:
    pren. držati se, kot bi pil jesih avere un viso arcigno
  • jésti (jém) imperf. ➞ pojesti

    1. mangiare:
    jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
    jesti kot ptič mangiare pochissimo
    drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
    pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
    jesti po naročilu mangiare alla carta
    jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
    jesti zastonj sbafare
    jesti na prostem mangiare al sacco

    2. tr. mangiare:
    jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
    jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
    jesti nemastno mangiare in bianco

    3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
    gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
    rja je železo la ruggine corrode il ferro
    voda je zemljo l'acqua asporta la terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
    pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
    jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
    jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
    ne imeti česa jesti non aver da mangiare
    PREGOVORI:
    kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi
  • jêzik (-íka) m

    1. (organ) lingua:
    zgornji del jezika dorso della lingua
    konica jezika apice della lingua
    otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

    2. gastr. (živalski jezik) lingua:
    goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
    prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

    3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
    ognjeni jeziki lingue di fuoco
    jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
    jezik pri denarnici linguetta del portamonete

    4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
    kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
    ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

    5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
    govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
    lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
    klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
    germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
    aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
    kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
    angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
    knjižni jezik lingua letteraria
    ljudski jezik parlata popolare
    manjšinski jezik lingua della minoranza
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    občevalni jezik linguaggio popolare
    otroški jezik linguaggio infantile
    svetovni jezik lingua mondiale
    učni jezik lingua di insegnamento
    zvrstni jezik linguaggio settoriale

    6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
    paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
    sam jezik ga je è bravo solo a parole
    pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

    7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
    kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
    matematični jezik linguaggio della matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
    jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
    tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
    jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
    jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
    brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
    jezik za zobe! acqua in bocca!
    držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
    opletati, otresati jezik sparlare, criticare
    pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
    vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
    lomiti si jezik parlucchiare una lingua
    pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
    kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
    polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
    govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
    imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
    prijeti koga za jezik prendere uno in parola
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
    imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
    imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
    imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
    etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
    geol. jezik roccia intrusiva
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
    bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
    geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
    bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
    zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
    inform. programski jezik linguaggio di programma
    med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
    umetni jezik lingua artificiale
    PREGOVORI:
    kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
    jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
  • jo pron. f

    1. pog. (stvar, ki se ne mara, ne more imenovati):
    dobiti jo po glavi ricevere una stangata, essere conciato per le feste
    pošteno jo izkupiti riportare gravi ferite; prendersi una batosta
    vulg. nastavljati jo darla
    srečno, poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
    pogoditi, uganiti jo trovare sempre la risposta giusta
    urezati jo prendere a suonare
    zagosti jo komu giocare un tiro a qcn.
    zavoziti jo fallire, sbagliare

    2. (z nekaterimi glagoli izraža hojo):
    mahati jo andare, camminare
    ubrati jo prendere un sentiero, avviarsi verso
    (izraža tek, beg):
    pobrisati, odkuriti, popihati jo battersela, svignarsela

    3. (v nikalnih stavkih krepi predmet)
    ni je ženske, ki bi to zmogla nessuna donna sarebbe capace di farlo

    4. (v vzkliku)
    glej jo navihanko ma guarda la furbacchiona!
  • jo|kati [ó] (-kam/-čem) weinen; (tuliti) heulen
    jokati s kom: mitweinen
    jokati za kom/čim (jemandem/einer Sache) nachweinen
    jokati, da bi se kamen omečil weinen, [daß] dass es einen Stein erweichen könnte
    jokati od veselja Freudentränenn vergießen
  • kač|a ženski spol (-e …)

    1. živalstvo, zoologija die Schlange, (tudi figurativno - človek)
    morska kača Seeschlange
    strupena kača die Giftschlange
    kult kače der Schlangenkult
    pik kače der [Schlangenbiß] Schlangenbiss
    ples s kačo/kačami der Schlangentanz
    podoben kači schlangenförmig
    kot bi ga kača pičila wie von einer Natter gebissen
    figurativno gojiti kačo na prsih eine Schlange/Natter am Busen nähren

    2. figurativno (rep, vrsta, kolona) die Schlange, der Schwanz
    jara kača figurativno eine Schraube ohne Ende

    3.
    pernata kača die Federschlange

    4.
    astronomija Vodna kača die Hydra
  • kaj2 vprašalna členica

    1. was, warum (kaj jokaš? Was/ Warum weinst du?)

    2. (ali) se ne prevaja, izrazi se z besednim redom
    kaj prideš? Kommst du?
    kaj bi lahko …? Könnten Sie …? itd.
    podobno, kadar ni glagola: kaj res ne? Wirklich nicht?
    kaj ne? nicht wahr?, oder?, gelt?
  • káj what

    káj še? what else?
    káj zdaj? what now?, how now?, well?
    káj ti je? káj je s teboj? what's the matter with you?
    káj mi mar! what do I care!
    káj šele let alone
    ah, káj! go on!, stuff and nonsense!
    káj ne poveš! you don't say!
    ne, káj takega! well, I never!
    torej káj? so what?
    je káj upanja? is there any hope?
    káj še, on (pa) že ne! not he!
    káj storiti? what can we do?, what's to be done?
    káj pomaga, káj koristi jokati? what is the use of crying?, it is no use crying
    káj se je tedaj, potem zgodilo? what happened then?
    imate káj novic? have you any news?
    na káj misliš? what are you thinking about, what's on your mind?
    povej mi, káj si slišal! tell me what you heard!
    káj ko bi tudi ti prišel? what if you came too?
    meso, kruh, vino in ne vem káj še vse meat, bread, wine, and what not
    ne morem si káj, da se ne bi smejal I can't help laughing
  • káj quoi?, que?, qu'est-ce que?, quelque chose

    kaj je to? qu'est-ce que cela? familiarno qu'est-ce que c'est que ça?
    kaj storiti? quoi faire? que faire?
    kaj je novega? qu'y a-t-il de neuf (ali de nouveau)?
    kaj lepšega kot quoi de plus beau que?
    kaj se je zgodilo? que s'est-il passé? qu'est ce quí est arrivé?
    vem, kaj hočeš je sais ce que tu veux
    to je kaj drugega c'est autre chose
    kajne(da)? n'est-ce pas?
    kaj neki? quoi donc?
    kaj šele à plus forte raison
    ne morem si kaj, da ne bi je ne puis m'empêcher de
    kaj stane ta knjiga? que (ali combien) coûte ce livre?
    kaj zato? qu'importe?
  • káj

    A) adv.

    1. pren. (uvaja vprašanje) ○:
    kaj že greste? ve ne andate già?

    2. pren. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev) ○:
    pohiti, kaj naj čakam do sodnega dne! e sbrigati! Non posso aspettare all'infinito

    3. (izraža grajo) ma:
    kaj te ni sram, da se samo potepaš ma non ti vergogni a non far niente

    4. (izraža nejevoljo, presenečenje) ed ecco, quand'ecco:
    ravno sem hotel zdoma, kaj ti ne pride obisk stavo uscendo quand'ecco visite in casa!

    B) adv.

    1. (izraža manjšo količino) un po', qualche cosetta, di (partitivo):
    gotovo ima kaj dolga avrà sicuramente dei debiti

    2. (v vprašalnih stavkih izraža nedoločeno količino ali mero) ○:
    ali me imaš kaj rad? mi vuoi bene?
    ali se kaj spozna na avto? se ne intende di automobili?

    3. (izraža precejšnjo mero) piuttosto, abbastanza, parecchio:
    življenje je kaj žalostno la vita è piuttosto misera
    (v nikalnih stavkih z nič omejuje zanikanje) affatto, per niente:
    delati se mu nič kaj ne ljubi lavorare non gli garba affatto

    4. (v vprašalnih stavkih posplošuje vprašanje) cosa, che:
    kako je kaj doma? a casa cosa c'è di nuovo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    neroden je kot le kaj, da je kaj è incredibilmente maldestro
    udari, če te je kaj e picchia, se ne hai il coraggio
    ne morem si kaj, da se ne bi smejal non posso non ridere
    vrne se čez leto dni ali kaj torna fra un anno o giù di lì
  • káj1 (čésa) pron. (izraža vprašanje po neznani stvari) che cosa, cosa, che:
    kaj se je zgodilo? cos'è successo?
    kaj bo dobrega? che c'è di bello?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj (pa) je? che c'è?
    (izraža nejevoljo) kaj je spet? cos'altro c'è?
    kaj ti je, ali si bolan? che cos'hai, stai male?
    le kaj je na njej, da je tako privlačna cos'ha da essere così seducente
    kaj bo iz tega? cosa ne verrà fuori?, che ne sarà (di questo)?
    misli, da je bogve kaj crede di essere chissà chi
    pog. (izraža predlog) kaj, če bi šla v kino? che ne diresti se andassimo al cinema?
    pren. kaj revež, da je le pošten (izraža pomembnost prve trditve) non importa se è povero, l'importante è che sia onesto
    kaj za to, če ni mlada cos'importa se non è giovane
    (kot podkrepitev trditve) to so velike reči, kaj meniš sono cose serie, che ne dici?
    kaj hočemo, star sem niente da fare, sono vecchio; cosa vuoi, sono vecchio
    pren. kaj vse ti (ne) pade na misel cosa mai ti viene, ti salta in mente!
    odšel je kaj vem kam è andato chissà dove
    po čem je vino? cosa costa il vino, a quant'è il vino?
    ne vem, pri čem sem non so a che punto mi trovo
  • kaj ne raste na drevesu frazem
    (izraža, da do nečesa ni lahko priti ali da je redko) ▸ nem a fán terem, nem fán terem
    Denar ne raste na drevesu: znesek, ki naj bi ga zbrali, skoraj 19.000 evrov, ni samoumeven. ▸ A pénz nem fán terem: majdnem 19.000 eurót kell összegyűjteni, ez nem megy magától.
    Dobri govorci ne rastejo na drevesu. ▸ A jó szónokok nem a fán teremnek.
    Sopomenke: kaj ne raste na drevesih
  • kaj niso mačje solze frazem
    (težko izvedljiva stvar) ▸ nem gyerekjáték, nem piskóta, nem kismiska
    Shujšati za težo enega človeka, to niso mačje solze. ▸ Egy túlsúlyos embernek az átlagos ember testsúlyával azonos súlyt leadni nem gyerekjáték.
    Narediti tako velik zaslon LCD, ki bo še dobro in enakomerno osvetljen, pač niso mačje solze. ▸ Ilyen hatalmas, ráadásul jó és egyenletes fényerejű LCD képernyőt csinálni nem semmi.
    Uvesti tak sistem niso mačje solze. To je velik zalogaj za vlado. ▸ Egy ilyen rendszert bevezetni nem kismiska. Nagy feladat a kormánynak.
    Napori na turnirjih so hudi. Partija traja pet ur. Toliko časa sedeti za šahovnico niso mačje solze. ▸ A versenyzőknek hatalmas erőfeszítéseket kell tenniük a versenyeken. Egy játszma akár öt óráig is eltarthat. Ennyi ideig ülni a sakktábla mögött embert próbáló feladat.
    Vsaka taka tovarna, ki bi klavnične odpadke predelala v kostno moko in v razna maziva, pa stane 20 milijonov kun, kar niso mačje solze! ▸ Az összes ilyen gyár, ahol a vágóhídi hulladékot csontlisztté és különböző kenőanyagokká dolgoznák fel, 20 millió kunába kerül, ami nem piskóta összeg!
  • kàk (-a -o) adj.

    1. (izraža nedoločnost osebe ali stvari) qualche:
    prenočili bomo v kaki koči pernotteremo in qualche baita

    2. (izraža približnost) qualche; un:
    za kak teden bi šel rad na morje mi piacerebbe andare al mare per qualche settimana
    redi kakih deset glav živine alleva una decina di capi di bestiame

    3. (v prislovni rabi nekako, približno) circa; un:
    v Firencah sem bil kake petkrat a Firenze ci sono stato cinque o sei volte
  • kakó adv.

    1. (izraža vprašanje po načinu dejanja, stanja) come:
    kako ti je ime? come ti chiami?

    2. (izraža vprašanje po stopnji povedanega) come; quanto:
    kako dolgo si že tukaj? quanto (tempo) aspetti? da quando sei qua?
    kako ti je ugajal film? (come) ti è piaciuto il film?

    3. (v vezniški rabi, v pripovednih odvisnikih z glagoli zaznavanja) come; quanto:
    videl sem, kako je padel pod avto ho visto come è stato investito dall'auto
    ne zaveda se, kako hudo je bolan non si rende conto di come è malato

    4. (izraža veliko mero povedanega, začudenje, zavrnitev) quanto; come; che:
    kako čudovit pogled che bella veduta!
    kako se mi smili quanto mi fa pena
    kako si upaš priti sem come osi venire qua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vse bi šlo kako, če bi le otrok bil zdrav tutto sarebbe, diciamo, a posto, se il bambino fosse sano
    pog. kako je zunaj, ali še dežuje? fuori com'è il tempo? piove ancora?
    bil je, kako bi rekel, malo neroden è stato, come dire, un po' maldestro
    si zadovoljen? Kako da ne contento? Come no
  • kakó

    kako? ¿cómo?; ¿de qué modo?; ¿de qué manera?
    kako to? ¿cómo así?, ¿cómo pués?, ¿cómo qué?!
    kako vam gre? ¿cómo está usted?, ¿cómo (le) va (de salud)?
    kakó si? ¿cómo estás?
    kako dolgo? ¿cuánto tiempo?
    kako dolgo si tu? ¿desde cuándo estás aquí?
    kako prosim? ¿cómo?, ¿cómo dice (ali decía) usted?
    kako daleč je do ...? ¿qué distancia hay de aquí a...?
    kako sem srečen! ¡qué feliz soy!
    kako dežuje! ¡cómo llueve!
    kako to, da ne! ¡cómo que no!
    kako bi bilo, če ...? ¿qué le (ozir. te) parece si... (subj)?
    kako dolgo bomo morali še čakati? ¿cuánto hemos de esperar todavía?
  • kakor1

    1. (enako kot) wie, so wie; (bolj/manj kot) als; (kot bi bil/bila …) wie

    2. (drug/drugače, kot) anderer/anders als

    3.
    tako … kakor wie (tako pri kritiki kakor pri bralcih bei der Kritik wie beim Leser)
    kakor tudi (in) sowie (kakor tudi beletristika sowie schöne Literatur)

    4.
    kakor da bi als ob (delati se, kakor da bi … tun als ob)

    5. v sporočanju tujega govora: soll heißen (rekel je, naj vpraša strica - kakor mene er sagte, [daß] dass er den Onkel fragen soll - soll heißen: mich)

    6.
    kakor kdaj je nachdem
    kakor kane wie es gerade kommt
    kakor si boš postlal, tako boš ležal wie man sich bettet, so liegt man
    | ➞ → kot
  • kákor like, as; (za primernikom) than

    kákor da as if, as though
    tako... kákor as... as
    ne tako... kákor not so... as
    ni tako star kákor jaz he is not so old as I
    kákor hitro as soon as
    kákor običajno as usual
    kákor po maslu (figurativno) without a hitch, like clockwork, swimmingly
    človek kákor on... a man like him
    moj brat, kákor jaz sam... my brother like myself...
    kákor ti drago as you like
    stori, kákor ti drago! do as you please!
    kákor se vzame! that (ali it) depends!
    kákor lahkó vidite as you can see
    govorim ti kákor prijatelj I speak to you as a friend
    tekel je kákor veter he was running like the wind
    umrl je, kákor je živel he died as he had lived
    ni bogat, kákor ljudje mislijo he is not as rich as people think
    vstal je, kákor da bi hotel oditi he got up as if (he wanted) to go
    kákor ga imam (zelo) rada, ljubiti ga ne bi mogla nikoli much as I like him, I could never be in love with him
    kákor oče, tako sin like father, like son
    kákor si boš postiljal tako boš spal you have made your own bed, so lie in it
    kákor boste sejali, tako boste želi as you sow, so will you reap ➞ kòt!
  • kàkor

    A) adv. (izraža poljubnost načina) comunque:
    beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi la parola è offensiva comunque la giri

    B) konj.

    I.

    1. (izraža primerjave glede enakosti) come:
    toplo je kakor poleti fa caldo come d'estate

    2. (s primernikom izraža neenakost, različnost) come, di:
    sin je večji kakor oče il figlio è più alto del padre
    ni tako priden kakor sestra non è così diligente come la sorella

    3. (izraža podobnost) come:
    ukazuje kakor diktator comanda come un dittatore

    4. (izraža dozdevno podobnost) come:
    srečala sta se kakor po naključju si incontrarono come per caso

    5. drug, drugega kakor (izraža omejenost na navedeno) che, se non:
    ne kaže drugega kakor molčati non bisogna far altro che tacere
    kdo drug je kriv nesreče kakor ti di chi altri è la colpa della disgrazia se non tua

    6. tako ... kakor (za vezanje sorodnih pojavov) (tanto)... quanto; (così)... come; (sia)... che:
    film je bil ugodno sprejet tako pri občinstvu kakor pri kritiki il film ha avuto buona accoglienza tanto di critica che di pubblico

    II. (v odvisnih stavkih)

    1. (v primerjalnih odvisnikih) (così)... come; (tanto)... quanto; (di) come; (di) quanto; come se; che; come:
    on dela tako, kakor delajo drugi fa (così) come fanno gli altri
    plačal je več, kakor so zahtevali pagò più di quanto gli avessero chiesto
    maha z rokami, kakor bi orehe klatil agita le braccia come se abbacchiasse le noci
    dela se, kakor da me ne pozna fa finta di non conoscermi
    ne kaže drugega, kakor da potrpimo non ci resta altro che pazientare
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    kakor poročajo časopisi, je prišlo do nemirov come riferiscono i giornali, sono scoppiati disordini
    (za izražanje odnosa osebka do povedanega) come:
    ostani ali pojdi, kakor hočeš resta o va', come vuoi

    2. pren. kakor hitro (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
    kakor hitro se vrnem, se ti javim non appena torno, mi faccio vivo

    3. (v pogojnih odvisnikih) se:
    kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe se non chiudi subito il becco, ti sbatto fuori dalla stanza

    4. pren. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque, benché:
    kakor ga imam rad, njegovih napak ne morem zamolčati per quanto gli voglia bene, non posso sorvolare sui suoi difetti

    5. (eliptično za naštevanje zgledov za prej povedano) come:
    ptice, kakor orli, jastrebi, sove, so ujede uccelli come le aquile, i nibbi, i gufi, sono predatori

    6. (eliptično z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja) dipende, a seconda:
    postrežba po lokalih ni najboljša, kakor kje il servizio nei locali non è dei migliori, a seconda
  • kalkulirati glagol
    1. (preračunljivo ravnati) ▸ kalkulál
    Premier, ki ne bi sprejemal gnilih kompromisov in le kalkuliral za uspeh na naslednjih volitvah. ▸ Egy olyan miniszterelnök, aki nem fogadna el piszkos kompromisszumokat és nem arra kalkulálna, hogy sikeres legyen a következő választásokon.
    Zdi pa se mi, da so nekateri v polfinalu še malo kalkulirali in da bodo jutri hitrejši. ▸ De nekem úgy tűnik, hogy néhányan az elődöntőben még kicsit kalkuláltak, és holnap gyorsabbak lesznek.
    Mnogi vam očitajo, da kalkulirate z dvojnim državljanstvom in svojo narodnost izkoriščate po potrebi. ▸ Sokan azzal vádolják Önt, hogy kalkulál a kettős állampolgársággal, és ahogy a szükség diktálja, kihasználja nemzetiségi hovatartozását.

    2. (določiti z analizo) ▸ kalkulál
    Če malo kalkuliramo, bi tam med osmo in deveto uro zvečer v torek lahko končali. ▸ Ha egy kicsit kalkulálunk, kedden este nyolc és kilenc óra között befejezhetnénk.