Franja

Job [žɔb] masculin Job

femme à Job Ksantipa
pauvre comme Job reven ko cerkvena miš
job masculin, (populaire) bedak
(populaire) monter le Job à quelqu'un koga za norca imeti

Karnickel, das, (-s,-) kunec; (fruchtbar/furchtsam) wie ein Karnickel (ploden/plašen) kot zajec; figurativ krivec, bedak; wer war das Karnickel? kdo je to zagrešil?

Kerl, der, (-/e/s, -e/-s) možak, dečko, dedec, tip; armer Kerl revež; dummer Kerl bedak, tepec; fixer Kerl fejst fant; lustiger Kerl veseljak; ganzer Kerl (fejst) dedec; guter Kerl dobričina

lumière [lümjɛr] féminin luč, (dnevna) svetloba; technique odprtina, luknja (za svetlobo, zrak); figuré znanje, duševna nadarjenost; dika; pluriel, figuré prosvetljenstvo

à la lumière pri svetlobi, v luči
à l'abri de la lumière v temi
lumière artificielle umetna luč
lumière électrique, du gaz elektrčina, plinska luč
lumière à incandescence žarna luč
lumière du jour dnevna svetloba (lu)
lumière du soleil, solaire sončna svetloba ali luč
lumière zodiacale severni sij
faisceau masculin de lumière snop svelobe
jeu masculin de lumières igra barv
ce n'est pas une lumière (ironično) to je bedak
allumer, faire la lumière narediti, prižgati luč
avoir, acquérir quelque lumière sur quelque chose imeti, dobiti nekaj znanja o čem
faire la lumière, jeter de la lumière sur quelque chose razjasniti kaj
fermer, éteindre la lumière zapreti, ugasiti luč
mettre en lumière pojasniti, razložiti; na dan prinesti
mettre en bonne lumière postaviti v pravo luč
mettre la lumière sous le boisseau prikriti resnico ljudem
porter la lumière sur, dans quelque chose (figuré) pojasniti kaj
voir la lumière zagledati luč sveta

memo neumen, bedast

memo m bedak, tepec
hecho un memo ves iz sebe

mentecato nor, brezumen; nepremišljen

mentecato m (domišljav) bedak; slaboumnež

meollo moški spol mozeg, možgani; jedro, vsebina; razum

(el) no tiene meollo on je bedak

œuf [œf] masculin jajce

blanc masculin, jaune masculin d'œuf beljak, rumenjak
œuf à la coque (ali mollet), dur mehko, trdo kuhano jajce
œuf au gratin pečeno jajce z naribanim sirom
œuf sur le plat jajce na oko
œufs brouillés, frits umešana, ocvrta jajca
œufs de Pâques pirhi
-s pochés zakrknjena jajca
œufs de poisson ikre
œufs à la Russe ruska jajca
(populaire) quel œuf! kakšen bedak!
dans l'œuf v kali, v zarodku
écraser la révolte dans l'œuf zatreti upor v kali
donner un œuf pour avoir un bœuf (figuré) napraviti dobro zamenjavo, za majhno uslugo dobiti veliko
être plein comme un œuf biti nabito poln, familier nažrt
marcher sur des œufs hoditi po jajcih, oprezno hoditi
va te faire cuire un œuf! pojdi in znajdi se!
mettre tous ses œufs dans le même panier vse na eno karto staviti
pondre ses œufs (figuré) sedeti v toplem gnezdu
se ressembler comme deux œufs biti si podoben kot jajce jajcu
il tondrait un œuf strašansko skop je
ne savoir pas tourner un œuf biti zelo neroden
on ne fait pas d'omelette sans casser des œufs za dosego cilja je treba tudi kaj žrtvovati

osel samostalnik
1. (žival) ▸ szamárPo poljih se v prvih jutranjih sončnih žarkih že pasejo krave, ovce, osli in kokoši. ▸ A tehenek, juhok, szamarak és csirkék már a mezőkön legelésznek a reggeli nap első sugaraiban.
Osli so del človekovega življenja že več kot 6000 let, ko so jih prvič udomačili. ▸ A szamarak több mint 6.000 éve, első háziasításuk óta részei az ember életének.
Četrti voz je vlekel osel. ▸ A negyedik szekeret szamár húzta.
Povezane iztočnice: afriški divji osel

2. lahko izraža negativen odnos (nepremišljena, nespametna oseba) ▸ szamár"Končno je dojela, da si osel – nisi se prikazal, nikoli odpisal, je nikoli poklical." ▸ „Végre felfogta, mekkora szamár vagy – nem jelentél meg, nem válaszoltál neki, sohasem hívtad fel.”
Pokliči vendar svojo mater, ti osel. ▸ Hívd már fel anyádat, te szamár.
Na poročni slovesnosti je nevesta potegnila ženina k sebi in mu zapela pesem: "Ljubim te, ti osel." ▸ Az esküvőn a menyasszony magához húzta a vőlegényt és elénekelte neki a „Szeretlek, te szamár” című számot.
Sopomenke: bedak

parfait, e [parfɛ, t] adjectif dovršen, dokončan; popoln, brezhiben, perfekten, odličen; masculin, grammaire perfekt; ledena krema; popolnost

un parfait imbécile popoln bedak
un parfait au café ledena kava
travail masculin parfait brezhibno delo
bonheur masculin parfait popolna sreča
filer le parfait amour uživati popolno ljubezen, vso srečo v ljubezni
c'est parfait to je odlično

patentiran (-a, -o) patentiert
patentiran bedak ein Vollidiot

pelmazo len, neumen

pelmazo m lenuh, bedak

popóln entier, complet, intact, total, intégral, plénier ; (dovršen) parfait, achevé, accompli, sans partage ; familiarno pommé, consommé, absolu , figurativno plein

popoln bedak un parfait imbécile
popolno besedilo texte intégral
popoln naslov adresse ženski spol complète
popoln odpustek (religija) indulgence ženski spol plénière
popoln počitek repos moški spol absolu
popolna razprodaja vente ženski spol totale
popolna sreča bonheur moški spol parfait
uživati popolno srečo v ljubezni filer le parfait amour

právi -a, -o right, the right one; proper; (neponarejen) natural, pure, genuine, unadulterated; perfect, quite a; (resnlčen) real, true, veritable, authentic, actual; (točen) accurate, correct; (zvest) true, true-blue; (iskren) sincere, felt

právi, -a, -o brat full brother
práva sestra full sister
právi, -a, -o denar good money
právo zlato pure gold, genuine (ali real) gold
právi, -a, -o kot geometrija rectangle
práva pot the right way
právi, -a, -o mož (človek) the right man
právi, -a, -o mož na pravem mestu (figurativno) a square peg in a square hole
o právem času in due course, at the right time, in the nick of time
na právem mestu in the proper place
právi, -a, -o Francoz, ta možakar! a true Frenchman, that man!
právi, -a, -o pravcati bedak a regular fool, a prize idiot
právi, -a, -o pravcati lopov an arrant knave, a confirmed rascal
právi, -a, -o pravcati detektiv a real, live detective
to je právi, -a, -o mož this is a real man
on je právi, -a, -o avtor te knjige he is the true author of this book
on ni čisto pri právi, -a, -o (pameti) he is not quite in his senses
on je práva ničla (figurativno) he is a mere cipher
to je práva sreča it is a piece of real good luck
to ne gre čisto po právem (figurativno) there is some skulduggery in it, I suspect foul play
ni nobene práve razlike med njima there is no real difference between the two
imeli smo právo poplavo doma we have had a real inundation at home
naleteti na právega to meet one's match
priti na právo mesto to come to the proper place
urezal si se v prst, práva reč! you have cut your finger, what's that? (ali it's nothing to make a fuss about)

put down

1. prehodni glagol
položiti, postaviti dol (npr. orožje); odložiti, pripeljati koga do kam; ukletiti, spraviti v klet; odstraniti koga (v službi), ponižati, odvzeti (komu oblast); zapreti komu usta, zavezati jezik; zadušiti, zatreti (upor); prenehati (z nepravilnostmi)
narečno ubiti (žival)
britanska angleščina odreči se čemu; napisati
ekonomija (to) napisati, dati na račun koga, vknjižiti (to put s.th. down to s.o.'s account)
ekonomija znižati (cene), zmanjšati (stroške); vpisati, zapisati koga (for za; put me down for £ 5)
pripisati komu kaj (I put it down to his inexperience to pripisujem njegovi neizkušenosti)
smatrati, meniti (as, for; I put him down as a fool menim, da je bedak)

2. neprehodni glagol
aeronavtika spustiti se

to put one's foot down odločno nastopiti proti čemu

saddleback [sǽdlbæk]

1. samostalnik
(konjski) sedlast hrbet, konj s sedlastim hrbtom; gorsko sedlo
zoologija siva vrana, razne vrste gosi; vrsta galebov
zoologija samec grenlandskega kita; vrsta tjulnjev; vrsta ostrig
arhitektura gornji sklad zidu, debelejši v sredini kot na krajih

2. pridevnik
sedlast, udrt

saddleback roof sedlasta streha
saddleback soap (blago, milo) milo za obdelavo usnja
saddleback sack ameriško, sleng, figurativno prismoda, bedaček, bedak

Sammy [sǽmi] samostalnik
Samuelček
ameriško vzdevek za ameriškega vojaka

sammy britanska angleščina, sleng bedak, tepec

sap¹ [sæp]

1. samostalnik
botanika rastlinski, drevesni sok; beljava (v lesu); mlada letnica; mozeg, mezga
figurativno življenjski sok, kri, moč

the sap of youth mladostna življenjska moč (sila); ameriško, sleng bedak, tepček; novinec, zelenec

2. prehodni glagol
izsesati, izmozgati, izčrpati, spodkopati zdravje, življenjsko moč; odstraniti beljavo (z mladega stebla)
ameriško, sleng pretepsti, premikastiti

sapiō -ere -iī (indoev. kor. *sāp-, *săp okus imeti, dišati, opaziti, zazna(va)ti; prim. osk. sipus = sciens, stvnem. int-sebjan opaziti (opažati) (z okusom), intseffen uvide(va)ti, lat. sapiēns, sapor)

1. (o rečeh, ki se jedo ali pijejo)
a) okus imeti, poseb. dober okus imeti, biti okusen: pectore tantum et cervice sapit (anas) MART., hic scarus visceribus bonus est, cetera vile sapit MART. je slabega okusa, oleum male sapiet CA., optime sapere AP., iucundissime sapere COL., scio occisam sapere plus multo suem PL., nil rhombus, nil damma sapit IUV.; z acc. (po čem): mella herbam sapiunt PLIN., quis saperet ipsum mare SEN. PH., quaesivit, quidnam saperet simius PH., caro ursina ipsum aprum sapiebat PETR., anas plebeium sapit PETR. ima slab okus.
b) (z acc.) dišati (po čem): crocum CI., PLIN. (o mazilu), istic servus quid sapit? hircum ab alis PL.; pren.: cum sapimus patruos PERS. smo stricem podobni = smo taki karalci kakor strici.

2. (o uživajočih) okus imeti = okus (ob)čutiti, okušati (v besedni igri s pomenom pod 3.): nec sequitur, ut, cui cor sapiat, ei non sapiat palatus CI.

3. metaf. biti moder, biti razumen, biti pameten, biti preudaren, biti sprevideven (sprevidevajoč), biti premišljen, biti trezen: O., C., LUCR., LACT. idr., qui ipse sibi sapiens prodesse non quit, nequiquam sapit ENN. FR., foris (= aliis) sapere TER., sapere pleno pectore PL., sapienter sapit PL. zelo zvit (prekanjen) je, haud stulte sapis TER. nisi neumen, nimaš slame v glavi, sapere eum plus quam ceteros arbitrantur CI., cui cor sapiat CI. (gl. zgoraj pod 2.), sapere est abiectis utile nugis H., quamvis et voce paternā fingeris ad rectum et per te sapis H.; z ad: ad suam rem sapit PL., ad omnia sapimus TER.; occ. (z acc.) ume(va)ti, razume(va)ti, znati, vedeti, doje(ma)ti: nullam rem sapis PL., recte ego meam rem sapio PL., qui semitam non sapiunt ENN. AP. CI. ne poznati, recta sapere CI. EP. pametno misliti, quantum ego sapio PLIN. IUN., si quid sapis PR., nihil sapere CI. biti bedak (neumnež, tepec); naspr.: quoi pectus sapit PL. mož umne glave in dobrega srca, nil parvum sapere H. ne razumeti (ne imeti prav nič posluha) za malenkostne reči. – Od tod adj. pt. pr. sapiēns -entis, adv. sapienter

1. moder, razumen, pameten, uvideven, preudaren, sprevideven, previden, trezen, razboren, razborit, premišljen, inteligenten (naspr. brūtus, demens, stultus): PL., COL., Q. idr., rex aequus ac sapiens CI., vir bonus et sapiens H., puella O., servus non paulo sapientior H., quis sapientior ad coniecturam rerum futurarum? CI., sapientissimum dicunt eum, qui, quod opus sit, ipsi veniat in mentem CI., Cyrus ille Perses iustissimus fuit sapientissimusque rex CI, sapienter dicere TER., sapienter facere CI., sapienter temporibus uti N. preudarno, nemo est, qui tibi sapientius suadere possit te ipso CI. EP., aliquid probavisse maxime et retinuisse sapientissime CI.; z gen.: sapiens rerum humanarum GELL., eligendae mortis AUG.; o živalih, drevesih in abstr.: sapiens bestia PL., animalia sapientiora PLIN., morus, quae novissima urbanarum germinat nec nisi exacto frigore, ob id dicta sapientissima arborum PLIN. (o murvi), sapientia verba TER., animi magnitudo, vox CI., excusatio CI. EP., consilium O., vita N., sapientior aetas O., sapiens facundia GELL., factum VAL. MAX. Subst. sapiēns -entis, m modrec, razumnež, pámetnik, razumnik, preudarnež, izobraženec, inteligent: dictum sapienti sat PL., TER. idr., sapientumne (sc. causā)? ... An stultorum? CI., insani sapiens nomen ferat H., sapiens ex bruto numquam potest oriri LACT. Kot priimek učenih pravnikov, npr. Marka Katona, Gaja Fabricija, Man(l)ija Kurija idr.: CI.

2. moder (= gr. σοφός, moder in prizadeven pri spoznavanju tega, kaj je dobro in prav in kako je treba stvari prav izvrševati; prudens = posvetno razumen, poln življenjske modrosti in življenjskih izkušenj, tj. ki zna za vsako stvar poiskati in si pridobiti ustrezna sredstva), kot subst. m modrec, modrijan, filozof: insipienter factum sapienter ferre PL. ali dolorem sapienter ferre GELL. mirno (ravnodušno) kakor modrijan, neque turpis mors forti viro potest accidere nec misera sapienti CI., doctrina sapientum LUCR., septem sapientes Q., VAL. MAX., LACT. sedmerica (grških) modrih (modrijanov), Pittacus ille, qui in septem sapientum numero est habitus N., septem, quos Graeci sapientes nominaverunt CI., septem fuisse dicuntur uno tempore, qui sapientes et haberentur et vocarentur CI.; iron.: Stertinius, sapientum octavus H.

3. (kot subst. m) uživač, poslasten človek, poslastnik: qui utuntur vino veteres sapientes PL., leporis sapiens sectabitur armos H.

Opomba: Pf. in iz njega izpeljane obl.: sapīstī: MART.; sapīsset: PL.; sapīvī: NOV. AP. PRISC.; sapuī: ECCL.; prim.: „sapio“ tam „sapui“ vel „sapii“ quam „sapivi“ PRISC. – Sapiēns v abl. sg. kot adj. -ī in -e, kot subst. -e, v gen. pl. kot adj. -ium, kot subst. -um.

Sawney [sɔ́:ni] samostalnik
pogovorno vzdevek za Škota

sawney bebec, bedak