Franja

fānum -i, n (iz italskega kor. fēs- : fas- bogoslužno dejanje, fanum torej „za bogoslužno dejanje namenjen kraj“: prim.: osk. fíísnam = templum, umbr. fesnaf-e = in fanum, stlat. fēsiae = lat. fēriae za bogoslužno dejanje namenjen čas, fēstus ki se tiče bogoslužnega dejanja)

1. svetišče = božanstvu posvečen kraj: Henna non urbs videtur sed fanum Cereris esse Ci., quapropter … de fanis atque templis decernite diligenter Ci., fanum tantum, id est locus templo effatus (sacratus) fuerat L.

2. sinekdoha svetišče, tempelj (z okrajem vred), božji hram: Lucr., H., Iuv., Suet., Ambr., Xerxes inflammari Atheniensium fana iussisse dicitur Ci., quominus e fano Dianae servum suum abduceret Ci., in hoc fano hydrias Scipio posuerat Ci., Apollinis signum ex Aesculapii fano sustulisti Ci., pecunias tollere … ex fano Dianae C., sacerdotes fani N., antistites fani Dianae L., fana sacellaque L., fana atque domos spoliari S.

3. kot krajevno ime Fānum -ī, n Fánum,
a) mesto v Umbriji ob ustju reke Metavra (zdaj Fano): C., Sid. = Fānum Fortūnae: Mel., Plin., T., Colōniā (Iūlia)Fānestris: Vitr., Mel., Cl. (Julijeva) Fanska naselbina = Voltumnae Fānum: L. Voltumnin Fanum.
b) Ferōniae Fānum: L. Feronijin Fanum v Etruriji med Piso in Lucco.

for¹ [fɔ:, fə] predlog
za; zaradi; proti; namesto; glede na

for all navzlic, kljub
as for me kar se mene tiče, zastran mene
pogovorno to be in for, to be for it pričakovati (sitnosti, težave)
pogovorno to be out for nameravati
for the better na bolje
but for ko bi ne bilo, brez
for fear iz strahu
for love iz ljubezni
for the present za zdaj
for the first time prvič
not for love or money za nič na svetu
to know for certain (ali sure, a certainty, a fact) z gotovostjo vedeti
now for them! na juriš!
for good za vedno
there's nothing for it nič drugega ne preostaja
to go for a walk iti na sprehod
sleng to go for a soldier postati vojak
to give a Roland for an Oliver poplačati enako z enakim, vrniti milo za drago
I am in for flu gripa se me loteva
he wants for nothing nič mu ne manjka, vsega ima dovolj
to take for granted smatrati kot dejstvo
it's for you do decide ti se moraš odločiti
it is not nice for him ni lepo od njega
once for all enkrat za vselej
for as much v koliko
for all (ali aught) I know... kolikor je meni znano...
for instance, for example na primer
for the nonce tokrat
I for one jaz na primer
for God's sake za božjo voljo
to look for s.th. iskati kaj
not for the life of me za nič na svetu
for shame! sram te (vas) bodi!
to be out for trouble (ali row) iskati prepir
she could not speak for weeping tako se je jokala, da ni mogla govoriti
the train for London vlak proti Londonu
word for word beseda za besedo
Mary for ever! naj živi Marija!
for the time being za zdaj
he's been here for an hour je tukaj že eno uro

für za (zahlen für etwas plačati za, arbeiten für jemanden delati za koga, das ist für mich to je za mene, für 4 Personen/Wochen za štiri osebe/tedne, für sich za sebe, zase, für Kopfschmerzen za glavobol, für sein Alter: za svojo starost); kot (es für gegeben betrachten: kot dano, für besser kot boljše); po (bekannt für poznan po); Tag für Tag dan za dnem; Jahr für Jahr leto za letom; Mann für Mann , mož za možem; Stück für Stück kos za kosom; ich für meine Person kar se mene tiče; für sich za sebe, zase, pri sebi; für sich leben živeti sam zase; an und für sich pravzaprav; was für ein kakšen; was für welche kakšni

gaudeō -ēre, gāvīsus sum (iz *gā uideō, od tod (analogno po glag. video) pt. pf.. gāvīsus; prim. gr. γηϑέω, dor. γᾱϑέω (iz *γαƑεϑέω) = γαίω (iz *γάƑjω, γαƑίω) = γάνυμαι iz indoev. *ga-né-u-mi veselim se, gr. γάνος veselost, γαῦρος vesel, ponosen, lat. gaudium)

1. intr. veseliti se, vesel biti, radovati se, radostiti se v srcu (laetari pa pomeni: veselega se kazati); abs.: si gaudeant PL., gaudeo, gaudebam TER., si est nunc ullus gaudendi locus CI., in communi laetitia ipse gaudebam CI., gaudeat an doleat H., dubie g. O., animo g. PL. ali de pectore g. STAT. v srcu, iz srca, nulla necessitas gaudendi PH., PLIN. IUN., in sinu g. CI., SEN. PH. ali in tacito sinu g. TIB. ali in se g. CAT. na tihem (v srcu) se veseliti; z abl. g. malis TER., gaude isto tuo tam excellenti bono CI., delicto dolere, correctione gaudere CI., g. salute N., novis rebus LUCR., gaudet equo acri V. veseli se ... konja, vesel podi ... konja, g. rure, tabellis H. veseliti se (česa), ljubiti (kaj), gaudent praenomine auriculae H. ušesca se veselijo (česa), rada slišijo (kaj), ljubijo (kaj), scaena gaudens miraculis L., gaudentia bracchia loris PR., g. praedā, laudibus L., ingenio suo L. vdajati se svojemu nagonu, honore, dote, sanguine, undis O., avium visu CU., vindictā PETR., nec his dolendum nec illis gaudendum SEN. PH., g. celeritate, spe Q., carmine, telis VAL. FL., cantu IUV., impetu T., gloriā, nomine PLIN. IUN.; redko (po gr.) z gen.: g. voti AP.; z dat. commodi: tibi gratulor, mihi gaudeo CI. EP. zase, kar se mene tiče; s praep.: g. de Bursā CI. EP., in funere LUCR., in puero PR.; s kavzalnim stavkom: gaudeo, quod te interpellavi CI., quod erat eo nomine, gaudebant CI., gavisus sibi, quod advocatum invenerat SEN. PH., gaudere, quod non violaverit ignem IUV., gaudes, quod polliceor PLIN. IUN., quia vos tranquillos video; gaudeo PL.; s cum: LUC. FR. idr. gaudeo, cum te adspicio PL.; s kondicionalnim stavkom: KOM., H. idr. gaudeo, si quid ab eo abstulisti CI., gaudent, si pascitur inguine venter IUV.; pesn. s predik. pt. (po gr. skladu, npr.: χαίρω ἀκούσας): leo gaudet excutiens iubam V. vesel stresa, gaudet nivali vertice se attolens pater Appenninus V. vesel dviga svoj snežni vrh, gaudet potitus V. veseli se ropa, gaudent scribentes H. s srčnim veseljem pišejo; iz gr. je prevzet tudi inf. gaudere (= salvere) kot pozdrav = pozdravljen!: Celso gaudere et bene rem gerere (gl. gerō) Albinovano, Musa, rogata refer (gr. χαίρειν καὶ εὖ πράττειν) H. Albinovanu Celzu sporoči ... moj pozdrav in mu vošči srečo. – Adj. pt. pr. gaudēns -entis, vesel, radosten: gaudens ferus PH., iuba STAT., gaudentes humeri VAL. FL. mladostne; adv. gaudenter z veseljem: ECCL.

2. trans. veseliti se česa, radovati se česa (nad čim), le z notranjim obj., acc. n. pron., ACI, pesn. in poklas. tudi s samim inf.: hunc scio mea gaudia gavisurum TER., g. gaudium ali dolorem alicuius CAELIUS IN CI. EP., natorum fata STAT., videte, quid se gavisum dicat CI., id sibi (dat. commodi) gaudet LUCR., quod Priamus gaudere posset, hoc fuit V., eum esse natum gaudemus CI., quos sibi oblatos gavisus C., funemque manu contingere gaudent V., motūs doceri gaudet Ionicos H., laudari in bonis gaudent Q., iterare culpam gaudebant T., nostra agmina percursare ripam gaudebant PLIN. IUN. – Dep. soobl. gaudetur in gaudeatur: AUG.

Opomba: Pf. gāvīsī: L. ANDR. AP. PRISC.

Geldsache, die, denarna zadeva; in Geldsachen kar se tiče denarja

Glaubensding, das, in Glaubensdingen kar se tiče vere

go^*1 [gou] neprehodni glagol
hoditi, teči, bežati, peljati se, voziti se; oditi, odhajati, izginiti, izginevati; biti ukinjen; delovati; krožiti, biti; poteči; potekati; veljati; prodajati se; spadati, soditi; poda(ja)ti se; nameravati; posta(ja)ti

to be going to ➞ going
pogovorno to go all out na vse kriplje se truditi
another day to go še en dan
as far as that goes kar se tega tiče
to let go izpustiti
let it go at that pustimo, kakor je
as the story goes kakor pripovedujejo
as things go v teh okoliščinah, potemtakem
how goes the time? koliko je ura?
to go bail for jamčiti za
to go halves with razdeliti na polovici
to let go hang pustiti nerešeno
pogovorno to go the pace hiteti; figurativno veselo, brezskrbno živeti
to go shares (raz)deliti
to go a long way towards veliko prispevati k
pogovorno to go blind oslepeti
to go bad pokvariti se
sleng to go broke (ali bust) doživeti polom, bankrotirati
to go dry ameriško vpeljati prohibicijo
to go easy udobno si urediti
to go hungry stradati
to go mad znoreti
to go short of pogrešati
to go sick javiti se bolnega
to go steady biti previden
to go it strong odločno ravnati
to go unpunished rešiti se brez kazni, izmazati se
sleng to go west iti rakom žvižgat
to go wrong zgrešiti pot; pokvariti se
to go at large biti oproščen, na svobodi
to go bat for pomagati komu v sili
to go one better prekositi, prekašati koga
go it! le daj!
to let go izpustiti
to make things go zabavati
to go the pace zapravljivo živeti
to go a great way with s.o. to(wards) s.th. imeti velik vpliv pri kom na kaj
to go the wrong way napačno začeti, biti na nepravi poti
a little of his company goes a long way njegove družbe je človek kmalu sit
sleng to go the whole hog iti do skrajne meje, temeljito opraviti
to go the way of all flesh (ali all the earth) umreti
his tongue goes nineteen to the dozen govori kot dež
to go all lengths na vse kriplje se (po)truditi

gospodarstv|o srednji spol (-a …) die Wirtschaft, -wirtschaft (celotno Gesamtwirtschaft, denarno Geldwirtschaft, dirigirano Zwangswirtschaft, državno Staatswirtschaft, finančno Finanzwirtschaft, kolektivno Kollektivwirtschaft, komunalno Kommunalwirtschaft, lesno Holzwirtschaft, lovsko Jagdwirtschaft, menjalno Fruchtwechselwirtschaft, Tauschwirtschaft, naftno Ölwirtschaft, narodno Volkswirtschaft, naturalno Naturwirtschaft, Naturalwirtschaft, pašno Weidewirtschaft, pašno-košno Mähweidewirtschaft, plansko Planwirtschaft, plinsko Gaswirtschaft, svetovno Weltwirtschaft, toplotno Wärmewirtschaft, travno Feldgraswirtschaft, tržno Marktwirtschaft, vodno Wasserwirtschaft, zasebno Privatwirtschaft, zbiralno Sammelwirtschaft)
minister za gospodarstvo der Wirtschaftsminister
ministrstvo za gospodarstvo das Wirtschaftsministerium
kmečko gospodarstvo die Hofstelle, landwirtschaftlicher Betrieb
polkmečko gospodarstvo der Zuerwerbsbetrieb
gozdno gospodarstvo das Forstunternehmen, der Forstbetrieb, die Waldwirtschaft, Forstwirtschaft
socialno tržno gospodarstvo soziale Marktwirtschaft
stanovanjsko gospodarstvo das Wohnungswesen
kar se tiče gospodarstva in Wirtschaftsdingen
učenec v gospodarstvu der Auszubildende (Azubi)
učenka v gospodarstvu die Auszubildende

grain [grɛ̃] masculin zrno; kroglica; botanique jagoda; keper (tekstil); médecine brazgotina; pluriel zrnje, žito; figuré zrnce, trohica; semensko zrno; histoire gran (= 0,0648 g); technique kamnarsko dleto

à grain fin, à gros grain drobno-, debelozrnat
c'est un petit grain to je plohica, nenaden naliv
grain de beauté lepotni obliž(ek)
grains d'un collier kroglice ogrlice
grain de ladre (médecine) ogre na obrazu
grain d'orge ječmenovo zrno, ječmen na očesu
grain de raisin grozdek, grozdno zrno
grain de sel zrno soli (tudi figuré); bistroumen domislek, dovtip(nost)
grain de vent vihar
eau-de-vie féminin de grain žitno žganje
avoir son grain (familier) imeti ga pod kapo
avoir un grain (de folie) biti trčen, prismojen
y mettre son grain de sel (figuré) delati opazke (k pogovoru, ki se nas ne tiče)
ne savoir grain de quelque chose pojma ne imeti o čem
séparer l'ivraie du bon grain (figuré) ločiti pleve (ljuljko) od pšenice
veiller au grain (familier) varovati se, paziti
voir venir le grain predvidevati nesrečo, nevarnost

grec, grecque [grɛk] adjectif grški

Grec masculin Grk
Grecque féminin Grkinja; masculin grščina
grec ancien stara grščina
croix féminin grecque grški križ
c'est du grec pour moi to mi je španska vas
c'est du grec (figuré) tega ne razumete, to se vas ne tiče
Eglise féminin grecque grška pravoslavna Cerkev
rite masculin grec obred grške Cerkve
i grec masculin ipsilon (grška črka)
renvoyer aux calendes grecques odgoditi na sveti Nikoli

hablar govoriti, izgovarjati; povedati (na pamet); predavati; pogovarjati se, kramljati

hablar perfectamente francés govoriti perfektno francosko
no le hablo ne govorim z njim, jezen sem nanj
hablar a (con) alg govoriti s kom
hablar a una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
hablar a borbotones, hablar a chorros hitro govoriti, brbrati
hablar a gritos kričati, vpiti
hablar al aire, hablar por hablar tjavdan govoriti
hablar al caso strokovno govoriti
hablar con Dios moliti
eso habla conmigo to se mene tiče, to je moja stvar
no se hable más de ello dovolj o tem, konec debate!
hablar en romance jasno govoriti
hablar por los codos klepetati
hablar por enigmas govoriti v ugankah
es hablar por demás to je prazno govorjenje
hablar alto glasno govoriti
hablar bajo, hablar quedo tiho govoriti
el cuadro está hablando slika (portret) je izredno podobna
hablando entre los dos med nama rečeno
eso se llama hablar to je beseda! to mi je všeč
de eso no hay que hablar to se samo po sebi razume
hablarse govoriti med seboj
no nos hablamos v jezi smo si, ne govorimo

hacer* storiti, delati, narediti, ustvariti, napraviti, opraviti, izgotoviti, ravnati; znašati; spremeniti v; navaditi (a na); oskrbeti; igrati, predvajati

hacer agua(da) oskrbeti se z vodo (ladja)
hacer alguna burko ali objestno dejanje napraviti, eno zagosti
hacer el amor (a) dvoriti
hacer el ánimo skleniti; ustvariti razpoloženje
hacer bueno potrditi, (za)jamčiti
hacer burla, hacer chacota, hacer chanza, hacer chunga (surovo) burko počenjati
hacer calceta plesti
hacer caso upoštevati, visoko ceniti
hacer no caso ne se ozirati na, ne upoštevati, ne se meniti za
hacer la comida pripraviti jed, kuhati
hacer una concesión privoliti, dopustiti; priznati
hacer cuesta strm biti
hacer difícil otežkočiti
hacer economías varčevati, vasčno živeti
hacer fácil olajšati
hacer un favor (a) napraviti uslugo
hacer fe overoviti, dokazati
hacer gestos gestikulirati
¡me hace gracia! to je sijajno!
hacer honor izkazati čast
hacer el inventario napraviti inventuro
hacer juego igrati; skupaj spadati
hacer fusticia obsoditi; pravično obravnavati
hacerla zakriviti kaj
hacersela a alg komu jo zagosti
¡la hemos hecho buena! (ironično) v lepo stvar smo padli! dobro kašo smo si skuhali!
hacer a un lado s poti spraviti
hacer su negocio dobro odrezati
hacer (las) paces mir skleniti
hacer un papel igrati vlogo (v gledališču)
hacer parte sporočiti, naznaniti
hacer patente na dan prinesti
hacer penitencia pokoro delati
hacer el plato servirati jed
hacer posible omogočiti
hacer presente spomniti na, pojasniti, razložiti
hacer público razglasiti, objaviti
hacer el ridículo, hacer un papelón blamirati se
hacer suyo prisvojiti si; sprejeti
hacer tiempo ugodni (pravi) čas čakati za; razvedriti se
hacer las uñas nohte (o)striči
hacer las veces de alg koga nadomestovati
hacer vela (od)jadrati
no le hago tan necio nimam ga za takó neumnega
yo le hacía en Madrid mislil sem, da je v Madridu
9 y 4 hacen 13 (9 + 4 = 13)
no lo hizo a mal tega ni nalašč naredil
¡haga V. su gusto! napravite si udobno!
¡buen provecho le haga! na (Vaše) zdravje!
hacer callar k molku pripraviti, utišati
hacer saber obvestiti
hacer valer su derecho uveljaviti svojo pravico
hacer ver dati razumeti, pokazati
hacer mal slabo ravnati, ne imeti prav
dar que hacer (a) trud (delo) komu povzročiti
tener mucho que hacer imeti mnogo dela
estarse haciendo nastajati
donde (quiera que) fueres, haz como vieres druge dežele, druge navade
hacer con prilegati se (k), ujemati se z
hacer de aprendiz biti vajenec
hacer del cuerpo, hacer de vientre iti na stolico
hacer de intérprete biti za tolmača
hace calor toplo (vroče) je
hace frío mraz (hladno) je
hacer sol sonce sije
hace buen (mal) tiempo lepo (grdo) vreme je
hace 15 días pred 14 dnevi
se me hace que zdi se mi, da
por lo que hace al precio kar se tiče cene
eso no le hace to ne igra nobene vloge
hacerse postati, nastati, delati se, navaditi se; oskrbeti se (de z); iti, oditi
hacerse afuera ven (proč) iti
hacerse cristiano sprejeti krščanstvo
hacerse fuerte (voj) utrditi (ukopati) se; trdovratno vztrajati (en pri)
hacerse obedecer uveljaviti svojo voljo
hacerse olvidadizo delati se, kot da se ne spomnimo
hacerse presente nastopiti, predstaviti se
hacerse responsable prevzeti odgovornost (de za)
hacerse rico obogateti
hacerse servir pustiti si streči
hacerse el sordo gluhega se delati
hacerse el tonto nevednega se delati
hacerse viejo (po)starati se
se me hacía fácil zdelo se mi je lahko
ya se hace tarde pozno že postaja
ya se está haciendo de noche noči se že
hacerse con a/c polastiti se česa, prisvojiti si kaj
no poder hacerse con el coche ne imeti avta v oblasti
hacerse de rogar pustiti se zelo prositi; sramežljivega se delati
hacer a la mar, hacer a la vela odjadrati

hlod samostalnik
1. (o lesu) ▸ rönkVsaj trije ali štirje delavci so bili potrebni za to, da so hlod razžagali v deske. ▸ Legalább három vagy négy munkásra volt szükség ahhoz, hogy a rönkből deszkákat fűrészeljenek.

2. neformalno, izraža negativen odnos (o človeku) ▸ tuskó, tapló
Kar se občutkov tiče, sem bolj hlod od človeka in kar traja, da jaz kaj dojamem. ▸ Ami az érzelmeket illeti, inkább tuskó vagyok: sokáig tart, amíg felfogok valamit.
Če je to izjemen napadalec ... katastrofa, on je en navaden hlod. Vsak prvošolec bi dal več golov. ▸ Ez egy kiváló csatár? Katasztrófa, teljesen tapló. Egy elsőosztályos több gólt rúgna.

ich jaz (mich mene, mir meni, mit mir z menoj); von mir aus kar se mene tiče; mir nichts, dir nichts meni nič tebi nič

importancia ženski spol važnost, pomembnost, pomen; ugled, obseg

la importancia del pedido obseg naročila
aire de importancia važen izraz (obraza)
de poca importancia nepomemben, nevažen, netehten
de (mucha) importancia (zelo) važen
carecer de importancia biti nevažen, nepomemben
dar importancia (a) pripisovati važnost
darse importancia važnega se delati
es cosa de mi importancia to se le mene tiče, to je moja stvar
no tiene importancia, es sin importancia to ni važno, to je brez pomena

importer² [-te] verbe intransitif (se rabi v nedoločniku in v 3. os. ed.) biti važen ali pomemben; igrati vlogo (à pri)

ce qui importe kar je važno
cela m'importe beaucoup to je zelo važno zame, to igra veliko vlogo zame
peu m'importe malo me briga, vseeno mi je
peu importe ne igra nobene velike vloge
il lui importe beaucoup mnogo mu je do tega
qu'importe? kaj za to?
n'importe! nič za to!
n'importe qui, quoi kdorkoli, karkoli
n'importe où kjerkoli, kamorkoli
n'importe quand kadarkoli
que vous importe cela? kaj se vas to tiče? kaj vas to briga?

incumbencia ženski spol obveznost, dolžnost

no es asunto de mi incumbencia to se me ne tiče, to mi ni nič mar

incumbir

eso no me incumbe to se me ne tiče
nos incumbe este deber to dolžnost imamo

īn-stō -āre, īnstitī, īnstatūrus (prim. tudi īnstar)

1. stati na čem: (Fortuna) saxo in globoso instans Pac. ap. Corn.; pren.: cuius rei … imago ante oculos semper nobis versatur et instat Lucr. nam je vedno prav pred očmi, rectam instas viam Pl. si stopil na pravo pot = imaš popolnoma prav; occ. obstati, ustaviti (ustavljati) se, ustanoviti (= nastaniti, naseliti, ustaliti) se kje: sive (velis) instare iugis V., in inimicissimā civitate instant Ci., in medio triclinio i. Suet.; abs.: instare instructos L.

2. tik koga (ob kom) stati (biti), v neposredni bližini biti: Fl., alii dixerunt cum legionibus instare Varum C., vestigiis instare L. za petami biti; occ. (kot voj. t. t.) potiskati koga, pritiskati na koga, za kom, pestiti, trdo prije(ma)ti, napadati koga; abs.: instare ferro coeperunt Ci., audacius nostros premere atque instare coeperunt C.; z dat.: acrius hostibus institit N., audacius i. hosti N., L., territis Cu., fugienti Eutr., fugientibus O., fugientibus instaturos victores Front., intacti abissent, incedenti instaturum alterum timuissent L., cedentibus i. Suet.; impers.: si instetur L., ubi instaretur T.

3. (nasprotnika) pritiskati, privijati, pestiti: instabat, urgebat Ci., i. adversario Ci., quoniam tibi instat Hortensius Ci., noli mihi instare Ci., insto accusatori Ci., nunc … nosmet ipsi nobis instemus Corn. priganjamo se sami med seboj; occ.
a) (s prošnjami) nadlegovati, moledovati, silno prositi, (s prošnjami) glušiti: instare Rubrius coepit Ci., cum iste vehementius instaret Ci., ego instare, ut mihi responderet, quis esset Ci.
b) (kako reč) neprenehoma opravljati, prizadevati si (za kaj), siliti v kaj, k čemu, ne (od)nehati, ne odstopiti (odstopati) od česa, ne opustiti česa, ne izogniti se česa, osta(ja)ti pri čem, vztrajati pri čem, stati na čem: T., Plin. iun., Sil., Amm. idr., instat Scandilius poscere recuperatores Ci., instans operi V., obsidioni i. Cu., vestigiis sequi L., proficiscentem sequi L., ego illud sedulo negare factum (esse), ille instat factum (esse) Ter., lenius instando O., maioribus animis i. O., unum instare de indutiis C. da le od enega ne odstopa, tj. kar se tiče premirja; pesn. s prolepso: Marti instant currum V. (neprestano delajoč) izdelujejo Marsu voz.

4. (o času in okoliščinah) bližati se, pretiti, groziti: instabat tempus proficiscendi N., Cu., instans bellum Ci., instans periculum N., instabat iudicium Ci., instant ludi Ci., curae instantes Cu., nox instat S., dies Lucan., hiemes L., partus prope instat Ter., exitium Pl., instantes clades L., de instantibus iudicare N. nujna vprašanja rešiti (reševati), confido iis poenam instare Ci. — Od tod adj. pt. pr. īnstāns -antis, adv. īnstanter

1. bližnji, kar bo takoj nastopilo, česar se je kmalu nadejati: si quicquam aliud nisi de instanti bello cogitatum putabunt Ci., instans periculum depellere N.

2. sinekdoha sedanji: Corn., Q., quae venientia metuuntur, eadem adficiunt aegritudine instantia Ci., controversia futuri, instantis, facti Ci.

3. metaf. preteč, grozeč, nujen, silen, strasten, živ: iustum virum non vultus instantis tyranni mente quatit H., praeverti ad Armenios instantior cura fuit T. je bila nujnejša, Pharasmanes instantius concurrit T., gestus instantior Q., instanter dicere Q., pronuntiare, petere Plin. iun., instanter promissa flagitare Amm., instanter urgere, dimicare, mortem intentare Amm., instanter flagitare Iust., Suet., instantissime compellere Ap., instantissime desiderare Gell., studiis instantissime deditus Aur.

interesar pritegniti (k), pridobiti (para za); zanimati; tikati se; zbuditi zanimanje; važen biti

eso me interesa mucho to se me zelo tiče
ha logrado interesar su corazón pridobil si je njeno srce
interesarse zanimati se, reflektirati (por za, na)
interesarse con alg. por una persona pri kom se za koga zavzeti
interesarse en alg. empresa udeležiti se kakega podjetja